Podeljena Častna priznanja Boruta Meška za leto 2018 natisni
Združenje novinarjev in publicistov je 19. decembra 2018 podelilo Častna priznanja Boruta Meška za leto 2018. Priznanje za življensko delo je prejel Franc Bole, priznanji za posebne dosežke na področju novinarstva in publicistike pa Peter Jančič in Hanzi Tomažič.


Obrazložitve:

Franc Bole:

Sloveniji bi težko našli človeka, ki je toliko naredil in žrtvoval za svobodo medijev kot Franc Bole. Da je njegovo delo v medijih pomembno za propad diktature in nacionalno osamosvojitev, mu je nenazadnje priznala tudi slovenska država, ko je iz rok predsednika republike prejel red za zasluge.

Duhovnik Franc Bole je bil rojen v času fašizma in v šoli ni imel niti ene same ure slovenskega jezika. Po študiju na ljubljanski teološki fakulteti in duhovniškem posvečenju je v Postojni ustanovil revijo Ognjišče. Medžupnijsko glasilo je hitro postalo najbolj bran slovenski mesečnik, pa čeprav so oblasti Boleta in njegove sodelavce poskušale na vse načine onemogočiti. Tajna policija je ustvarjalce Ognjišča budno spremljala. »Zmanjkalo« je papirja za tisk. Boletu so za tri leta odvzeli tudi potni list: v demokratični in svobodni tujini je namreč vedno dobil ogromno idej, ki jih je uvajal tostran železne zavese. Revija se v čisto komentiranje politike nikoli ni spuščala, je pa zato širila ideje svobode, demokracije in človekovih pravic. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Franc Bole moral pred sodnika, ker je v Ognjišču odgovoril na pismo bralca o tem, zakaj Tito ni dobil Nobelove nagrade za mir. Celodnevne hišne preiskave na uredništvu revije v Kopru so bile za vse zaposlene hišni pripor: prostorov ves dan nihče ni smel zapustiti, niti visoko noseča tajnica uredništva.

Franc Bole se pritiskom ni niti najmanj uklonil: poleg revije je ustanovil dobrodelni sklad in izdajal knjige, ki so rušile slovenske rekorde tiskanih naklad. Mladim, ki bi se radi poskusili v novinarstvu, je izdajal mladinsko revijo Sončna pesem. To je bila nekakšna mala šola novinarstva, iz katere je izšlo več danes znanih novinarskih peres.

Po zlomu komunizma je projekt Ognjišče zadihal s polnimi pljuči. Naklada revije je dosegla število 104.000, kar je pomenilo, da ga je brala petina Slovenije. Iz dobrodelnega sklada je zrasla Slovenska Karitas – Bole je bil njen prvi direktor. Na področju medijev je bil pionir, saj je med prvimi osvajal nove tehnologije. Ustanovil je Radio Ognjišče, ki je kot prvi slovenski radio oddajal na internetu (1997). Poslušala ga je desetina prebivalstva v državi. Ustanovil je televizijo TV3, ki pa jo je moral po nekaj letih prodati. Mnoge politične ovire so bile previsoke.

Bole je v medijih vedno dajal prostor zatiranim ali ljudem na robu družbe. Revija Ognjišče že od svoje ustanovitve naprej predstavlja invalide in njihove zgodbe. Radio Ognjišče pa je še danes edini nacionalni elektronski medij, v katerem dobijo dovolj medijskega prostora tudi politična opozicija, oporečniki in preprosti ljudje. V času, ko oblast skuša z zakonodajo omejevati medijsko svobodo celo na internetu, je to še toliko bolj pomembno za demokracijo, pa tudi za ohranitev slovenstva.

Mons. Franc Bole je pionir krščanskega medijskega prostora in pionir pluralizma v slovenskih medijih. Zaradi izjemnih zaslug za medijsko svobodo v Sloveniji mu Združenje novinarjev in publicistov podeljuje častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo.


Peter Jančič:

Peter Jančič je diplomiral leta 1991 s področja novinarske etike in kodeksov časti na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, danes Fakulteti za družbene vede.

Že kmalu po začetku novinarske poti pri časniku Večer je zaradi svoje vestnosti in profesionalnega pristopa postal prepoznaven kot izvrsten poročevalec iz Državnega zbora in izjemen poznavalec notranjepolitičnega dogajanja. Pri mariborskem časniku je preživel 15 let. Med drugim je vodil njegovo ljubljansko dopisništvo in bil urednik notranjepolitične redakcije.

Nato se je leta 2006 preselil h konkurenčnemu časopisu Delo, kjer je postal odgovorni urednik. Časopis je vodil leto in pol. Gre za obdobje, ko je Delo vsak dan prodalo več izvodov, kot jih danes prodajo Delo, Dnevnik in Večer skupaj. Po odstopu s položaja je na Delu ostal zaposlen kot novinar.

Dolga leta je bil član Programskega sveta RTV Slovenija. Prav tako je bil eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Združenja novinarjev in publicistov.

Ko je Delo prevzel Stojan Petrič, za Jančiča, novinarja, ki si bi ga v normalnih razmerah želela vsaka medijska hiša, na Delu ni bilo več prostora. In to kljub temu, da je bil eden najboljših in najbolj branih piscev. Februarja lani se je njegova poklicna pot na časniku končala z odpovedjo delovnega razmerja s strani delodajalca.

Po odhodu z Dela je Jančič nadaljeval to, kar zna najbolje: pisanje. Ustanovil je lasten spletni portal in ga poimenoval Spletni časopis. Na njem vsakodnevno objavlja zgodbe, ki so v osrednjih slovenskih medijih pogosto zamolčane. Njegov prispevek k širini in pluralizmu slovenske medijske krajine je zato izjemnega pomena.

Lani je izdal tudi knjigo z naslovom "Fake news" Lažnive novice, v kateri razkriva zakulisje nekaterih najbolj odmevnih medijskih manipulacij zadnjih let, med katerimi še posebej izstopata afera s pripisovanjem očetovstva kardinalu Francu Rodetu in zadeva Patria. Jančič v knjigi razgalja zapletena kapitalsko-politična ozadja, ki krmilijo najvplivnejše medije v državi, s tem pa olajša razumevanje dogajanja v politiki in tudi poročanje medijev, ker pojasnjuje, kdo jih obvladuje, vpliva nanje in zakaj poročajo, kot poročajo. Včasih tudi na načine, ki niso profesionalni ali so celo povsem propagandni.

Peter Jančič je eden najboljših slovenskih novinarjev. Kolegi ga opisujejo kot "prekaljenega novinarskega mačka", ki je odprt za razpravo in drugačna mnenja. V svoji karieri je objavil številne preiskovalne zgodbe, ki so imele konkretne posledice na političnem področju. S svojimi članki in analizami v slovenskem medijskem prostoru pušča neizbrisen pečat, hkrati pa s kritičnim pogledom na novinarski poklic nastavlja ogledalo predstavnikom tako imenovane četrte veje oblasti.

Zato mu Združenje novinarjev in publicistov podeljuje častno priznanje Boruta Meška za izjemne dosežke.


Hanzi Tomažič:

Hanzi Tomažič je prvi prispevek za Nedeljo, tednik koroških Slovencev, napisal marca leta 1981. Šlo je za potopis o tedenskem študijskem potovanju izobraževalnega Doma v Tinjah po Grčiji. Decembra 2018 je za konec, ko je predal mesto glavnega urednika, znova napisal potopis, in sicer o svoji poti v Kelmorajn.

Vmes pa je minilo 37 let, ko je s svojim znanjem, delom, idejami oblikoval katoliški tednik Nedelja, ki je pod njegovim vodstvom postal še mnogo več: glasilo koroških Slovencev, ki teden za tednom prinaša poglobljeno branje, ne samo o verskih temah, ampak o vseh fasetah življenja na Koroškem. In ne samo na Koroškem, svoj pogled usmerja v vso Slovenijo, Avstrijo in svet.

Hanzi Tomažič je poleg grafične prenove, ki je – v nasprotju s tiskanimi mediji v Sloveniji – resnično posodobila glasilo, leta 2008 uvedel redne mesečne kulturne in družinske priloge. S svojo žilico za digitalni svet je Nedelji omogočil, da je bila ena izmed prvih cerkvenih medijev v Avstriji s svojo spletno stranjo in profili na družbenih omrežjih. Vedno je odlično skrbel tudi za poslovno plat delovanja tednika.

Ko je vodilno funkcijo zaradi zdravstvenih težav predal, se ni popolnoma poslovil od Nedelje, saj je postal eden izmed njenih komentatorjev. Prav rubrika Komentar je ena izmed tistih, ki imajo posebno težo, ker se v njej odraža odprtost medija za različna mnenja. Novemu vodstvu ostaja na voljo tudi s svojimi bogatimi vsebinskimi in poslovnimi izkušnjami.

Tudi pri predaji urednikovanja je izkazal modrost in drznost. Kot je leta 1981 glavni urednik Nedelje Jože Kopeinig postavil Hanzija Tomažiča na čelo Nedelje kot prvega laika, je leta 2018 Hanzi Tomažič na čelo Nedelje postavil prvo žensko Matejo Rihter. S tem je pokazal tudi veliko zaupanje do mlajše generacije. Poleg tega z novo urednico krepi vez med Koroško in Slovenijo, kar je ključnega pomena.

"Kdor zida zares in z resnico,

kdor zida z ljubeznijo in za ljubezen,

ne zida le zase,

ta zida za vse in zida za prihodnost,"

je zapisal pesnik Tone Kuntner.

Hanzi Tomažič kot novinar, urednik, oblikovalec in fotograf živi te besede. Za to in za dolgoletno uspešno vodenje tednika Nedelja mu Združenje novinarjev in publicistov podeljuje Častno priznanje Boruta Meška za izjemne dosežke.