Združenje novinarjev in publicistov zavrača začasno odredbo, s katero je ljubljanska okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan časopisu Dnevnik prepovedala poročati o kontroverznem italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ki je pred tedni od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela. V primeru kršitve začasne sodne odredbe je zagrožena celo denarna kazen v višini 50.000 evrov, za vsake naslednje kršitve pa naj bi bila denarna kazen še višja.

V združenju menimo, da je v interesu javnosti,da izve, kdo je v resnici oseba, ki je z nakupom Kolonela postala eden od pomembnih lastnikov Pivovarne Laško in prek nje tudi Pivovarne Union, Radenske, Fructala, Mercatorja ter slovenskih časopisnih hiš Delo in Večer.

 Po slovenski ustavi je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik obveščanja in izražanja, prav tako tudi, da lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Menimo, da je začasna odredba ljubljanske okrajne sodnice tudi v nasprotju z razumevanjem pravice do svobode tiska v državah z daljšo demokratično tradicijo, onemogoča pravico do obveščenosti javnosti, zato nas sodna odredba vrača v čase totalitarizma. Pričakujemo, da bo sodišče v kratkem ugodilo pritožbi in razveljavilo sporno začasno odredbo.

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov

Ljubljana, 19.8.2009

 (citat Nikole Damjanića, ob odstopu iz nadzornega sveta RTV Slovenija: »To bando je treba razgonit, ampak kako? Kdo jo bo razgonil?«)

    Odstopa Tomaža Glažarja in Nikole Damjanića iz nadzornega sveta RTV Slovenija sta po vseh kanonadah in neposrečenih ter neuspešnih poskusih odstavitve vodstva javnega zavoda zgolj nadaljevanje političnega obračuna koalicije, da bi si povsem podredila še zadnji medij v tej državi.

     Že z namestitvijo Bojana Veselinovića na mesto direktorja javne agencije STA so se na svojevrsten način potrdile besede aktualnega predsednika vlade Boruta Pahorja o prizadevanjih po neodvisnih in avtonomnih medijih: ti so neodvisni in avtonomni zgolj, če so v »lasti« nove koalicije in vlade. Pahor pa tega ne vidi, Pahor nič ne sliši, ampak je vsak trenutek pripravljen ponavljati svojo »molitev« o svobodi medijev pri nas. Podoben je tistemu potniku s Titanika, ki se je zaklenil v svojo kajuto in se prepričeval, da se nič ne dogaja - dokler ni utonil...

    To, kar se dogaja na Slovenski tiskovni agenciji (in o čemer seveda slovenski neodvisni in avtonomni mediji ne pišejo) je preprosto bedna podoba o tem, kakšni morajo biti mediji in komu naj služijo in v tej luči bi bilo potrebno - če sem malo ciničen - v znameniti peticiji 571, ki je pritiskov na medije in cenzure obtoževala takratnega premierja Janeza Janšo, spremeniti samo naslovnika. To je zdaj zagotovo Borut Pahor, katerega moralne in etične zaveze o medijih in politiki so se razblinile takoj, ko jih je izrekel. Politikantski obračuni z nekaterimi sodelavci, ki jih ob podpori notranje kamarilje 571 izvaja sedanji direktor STA, bi sodili v neke povsem druge čase; a čas ni pomemben, pomembno je, da je na čelu STA človek iz teh časov, ki svojo vlogo politikantskega vladnega »čistilnega servisa« opravlja dosledno z argumentom moči. Moč mu je podelila sedanja vlada, na kateri je tudi njen predsednik Pahor dvignil roko za to kadrovsko rešitev.