Združenje novinarjev in publicistov
Padec spornega medijskega zakona

Združenje novinarjev in publicistov izraža zadovoljstvo, ker je državni zbor zavrnil predlagani zakon o medijih že v prvi obravnavi. Zakon je bil sramota za vlado, saj je bil škodljiv za novinarsko avtonomijo in je spominjal na sporni madžarski medijski zakon, o katerem je razpravljal evropski parlament. Verjeti je, da bi lahko razpravljali tudi o zakonu, ki ga je predlagala nekdanja ministrica Majda Širca, na koncu pa bi o zakonu odločali še volivci na referendumu, kar bi nas stalo najmanj štiri milijone evrov.

Najbolj sporna v predlaganem zakonu je bila določba o svetu za medije, ki bi opravljal podobne naloge kot madžarski organ, čeprav ne bi kaznoval novinarjev in medijev. Namesto njega bi to počeli inšpektorji, svet pa bi podobno nadziral medije in o tem poročal ministrstvu za kulturo. Poleg tega bi ta organ, ki bi ga parlament imenoval z navadno večino, celo razpravljal o novinarski etiki in imenoval zunanje člane novinarskih častnih razsodišč. Česa takega si niso izmislili niti madžarski vzorniki slovenskih piscev medijskega zakona.

Prav tako bi bilo sporno, celo protiustavno, da bi častno razsodišče Društva novinarjev s svojimi pogosto politikantskimi razsodbami onemogočalo pridobitev statusa samostojnih novinarjev. V pravni državi je za to pristojno le sodišče, zato je žalostno, da ministrstvo za kulturo ne premore pravnika, ki bi oranžne jurišnike na to opozoril. Podobna bedarija so bile določbe o odgovornem uredniku, ki bi po novem moral cenzurirati spletne komentarje, sicer bi ga čakala globa.

Preberite več ...
 
Javni poziv Združenja novinarjev in publicistov k zavrnitvi predloga zakona o medijih

Spoštovani poslanci in poslanke Državnega zbora,

spoštovani predsednik Vlade g. Borut Pahor,

spoštovani v. d. ministra za kulturo dr. Boštjan Žekš!

 

Vnovič pozivamo predsednika vlade Boruta Pahorja, da umakne predlog zakona o medijih, ki ga je vlada v državni zbor poslala 2. junija letos. Pozivamo v. d. ministra za kulturo dr. Boštjana Žekša, da zakona, ki mu ga je prepustila njegova predhodnica Majda Širca, ne zagovarja pred poslanci. Pozivamo tudi vse poslanke in poslance Državnega zbora, da zakona o medijih v predlagani obliki ne podprejo in ga v celoti zavrnejo. Predlagani zakon je napad na medijsko svobodo in novinarsko avtonomijo in je v nekaterih poglavjih prav toliko sporen kot madžarski medijski zakon, ki ga je sprejela vlada Viktorja Orbana.

Združenje novinarjev in publicistov predlog zakona o medijih zavrača iz več razlogov. Dva glavna razloga smo predstavili na javni predstavitvi mnenj 29. junija v Državnem zboru. Najbolj nasprotujemo ustanovitvi in vlogi Sveta za medije, preko katerega želi aktualna oblast nadzirati medije. Zavračamo, da domnevno strokovni organ, ki ga imenuje parlament z navadno večino, razpravlja o novinarski etiki ter imenuje člane novinarskih častnih razsodišč. Drugi glavni razlog za naše nasprotovanje predlaganemu zakonu so določbe o statusu samostojnega novinarja, saj zavračamo, da bi na pridobitev tega statusa vplivale katera koli organizacija ali novinarsko častno razsodišče.

Preberite več ...
 
Predlagani medijski zakon hujši od madžarskega

Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da predlog Zakona o medijih, ki ga je vlada na predlog ministrice za kulturo Majde Širca poslala v zakonodajni postopek državnega zbora , ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato pozivamo premierja Boruta Pahorja, da ga umakne iz procedure. Predlagani medijski zakon je namreč še bolj sporen in avtoritaren od podobnega madžarskega medijskega zakona, ki ga je morala sosednja država zaradi pritiskov mednarodne javnosti in mnenja evropske komisije spremeniti.

Zakon zaradi številnih določil ne ustreza demokratičnim standardom, ministrica za kulturo in vlada pa očitno slovensko medijsko krajino pojmujeta kot svoj ideološki plen. Zakon vsiljuje misel, da so mediji in novinarji nujno zlo, zato je treba pripraviti takšno zakonsko ureditev, ki bo čim večkrat na različne načine v tem medijskem prostoru politično in celo kazensko arbitrirala. Ne nazadnje o takšnem odnosu vladajoče koalicije do medijev, novinarstva in novinarske profesionalnosti govori najobširnejše in najbolj precizno poglavje o kazenskih določbah, kar priča o veliki restriktivnosti tega predloga zakona in o zastraševanju novinarjev.

V samem predlogu zakona je najbolj sporna določba o svetu za medije, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino glasov navzočih poslancev. V resnici gre za organ nadzora in celo cenzure, ki bi na osnovi ideološko-politične večine v tem organu praktično odločal o svobodi medijev pri nas nasploh. Med drugim naj bi ta politično imenovani organ dajal predhodna mnenja v zvezi s prodajo medijev oziroma deležev v medijskih družbah. Toda še veliko bolj sporno je njegovo vmešavanje v avtonomijo novinarskega dela in organiziranja. Popolnoma žaljivo do novinarskega dela in poklica nasploh je, da bi tak organ spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, za kar so po sedanji veljavni ureditvijo zadolžene novinarske profesionalne organizacije. Popolnoma nedopustno pa je, da naj bi ta politično izbrani organ predlagal zunanje predstavnike novinarskih častnih razsodišč. To je napad na svobodo tiska in novinarskega organiziranja brez primere v sodobni Evropi!

Prav takšno pojmovanje medijev, ki se kaže skozi institut sveta za medije, je dokaz, da sicer že zelo trhla in načeta koalicija vseeno želi olastniniti medijski prostor, ne nazadnje tudi tako, da prag za obvezno priglasitev koncentracije medijev postavlja prenizko in da koncentracijo medijev pojmuje samo v luči svoje (ne)zmožnosti nadzora nad mediji nasploh. Na to je opozarjal tudi v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjan Matičič, ki ni hotel dati soglasja k predlaganemu zakonu, zaradi česar ga pristojna ministrica za gospodarstvo Darja Radić ne želi imenovati za predstojnika tega urada.

Preberite več ...
 
Zakon o STA bo blokiral delovanje agencije

Predlog zakona o Slovenski tiskovni agenciji, kot ga predlaga kulturno ministrstvo, bo namesto ureditve njenega statusa prinesel le blokado njenega delovanja.

Najprej je potrebno izpostaviti, da pri tako majhnem podjetju, kot je Slovenska tiskovna agencija, ministrstvo še dodatno povečuje birokratski aparat za samo delovanje agencije. To je skregano z logiko zmanjševanja birokratskega aparata, ki sicer velja v državi.

ZNP meni, da bi bilo precej bolj smiselno uvesti pri tako majhnem podjetju enotirni sistem upravljanja, kot ga poznajo tudi nekteri drugi mediji v Sloveniji. Racionalizacija upravnega dela agencije pa bi posledično pomenila več denarja za novinarje, ki imajo že tako ali tako mizerne plače.

Prav tako je argument ministrstva, da bi z večjo birokratizacijo dosegli večjo avtonomijo novinarjev in uredništva, popoln blef. Že v sedanjem sistemu se direktor agencije ne sme vmešavati v uredniško avtonomijo.

Toda ravno sedanji direktor Bojan Veselinovič je zaslovel po tem, da se je daleč največ vmešaval v pokrivanje in izbor dogodkov. Noben drug direktor v celotni zgodovini STA ni tako izrazito kršil novinarske avtonomije kot ravno sedanji. O tem, kako se je vmešaval v uredniško avtonomijo, kako je pritiskal na odločitve urednikov glede izbora pokrivanja dogodkov, priča za celo knjigo mailov.

Vlada bi seveda morala ob vsem tem ukrepati, pa kljub opozorilom ni. In če že ob tem ni ukrepala, bi morala seveda ukrepati ob dejstvu, da je Veselinovič agencijo tudi finančno oškodoval, ko je odpustil nekdanjega odgovornega urednika, nato pa bil prisiljen izplačati poravnavo.

Preberite več ...
 
<< Začetek < Prejšnja 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 Naslednja > Konec >>

Stran 32 od 40
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.