Združenje novinarjev in publicistov
Je poslanstvo javne RTV res predvsem kultura?

Ljubljana, 27.04.2009 - Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) z zaskrbljenostjo spremlja poskuse vladajoče koalicije, da bi si podredila javno RTV Slovenija. Pozivanje ministrice za kulturo Majde Širca z govornice državnega zbora, namenjenu predsedniku nadzornega sveta RTV SLO in vodstvu RTV minuli teden, naj premislijo o odstopih, ker ne ravnajo v skladu ministričino politiko, kaže na zlorabo pristojnosti in moči predstavnice izvršne oblasti.

Združenje opozarja, da je v začetku 90-tih let ustavno sodišče z razsodbo ob podobnem ravnanju politikov, ko so odstavili tedanjega direktorja RTV Slovenija Žarka Petana, presodilo, da načelo svobode tiska velja tudi za javno RTV, in s tem omejilo pravice politikov do menjavanja ključnih posameznikov v javnem zavodu pred izteki mandatov zaradi političnih razlogov in  določilo  položaj generalnega direktorja kot posebej pomemben za ohranjanje te svobode.

Ustavno sodišče je takrat med drugim zapisalo:

"Ni si mogoče zamisliti svobode tiska in novinarjev v RTV brez relativne samostojnosti in strokovne neodvisnosti direktorja RTV v razmerju do nosilcev družbene, ekonomske in politične moči ter do vsakokratne oblasti, ki so zastopani v Svetu kot organu upravljanja. Zahtevana neodvisnost je seveda legitimno omejena z načinom izvolitve direktorja RTV in z njegovo javno odgovornostjo za opravljanje javne funkcije v javnem interesu. Vendar morata biti njegova avtonomnost in odgovornost razvidni in predvidljivi. Te zahteve niso izpolnjene, če je direktorjev položaj odvisen od vsakokratne sestave organa upravljanja, od vsakokratne razporeditve politične moči pri "ustanovitelju" zavoda ali od formalnih sprememb, ki jih ta lahko kadarkoli sprejme glede statusa zavoda." 

Standardov ravnanja, ki jih navajamo po razsodbi ustavnega sodišča, vlade v zadnjem desetletju po »primeru Petan«  praviloma niso več kršile. 

V ZNP z začudenjem spremljamo poskuse dela poslancev in predstavnikov izvršne oblasti, da bi vplivali na delovanje javnega zavoda RTV z ocenami, da tam premalo denarja namenjajo »kulturi«, da je v programu tudi sicer premalo kulturnih vsebin, in z obtožbami o domnevni komercializaciji, navedli pa so tudi nekaj naložb in oddaj, ki so zanje sporne z vidika racionalnosti trošenja denarja.

Za skupnost je najpomembnejše poslanstvo javnega zavoda  informiranje in ne »objavljanje kulturnih vsebin«. Pritisk politike, da bi morala javna televizija predvsem skrbeti za »kulturne vsebine«, je poskus nevarne redifinicije poslanstva najpomembnejšega javnega medija. Določanje politikov, kakšne vsebine morajo biti objavljene, pomeni, da druge vsebine ne bodo objavljene, ali da jim bo posvečene manj skrbi. Tovrstno ravnanje nikakor ne sodi med pristojnosti, ki jih imata po ustavni ureditvi vlada ali parlament. Obratno - tovrstno poseganje politike je nespodobno in škodljivo za javni zavod in skupnost. Združenje opozarja, da se je tako čas za kulturne vsebine kot sredstva zanje v javnem zavodu v zadnjih letih poviševal in je za večino slovenske javnosti, ki javni zavod s prispevki plačuje, dilema kvečjemu, ali si to res želijo in za to namenjajo naročnino. Podatki o gledanosti ne potrjujejo pravilnosti tovrstne politike in kažejo na slabo utemeljenost zahtev, ki jih postavlja ministrica za kulturo, ki vidi predvsem svoje strankarske interese. Javni zavod ima specializirane programe, med njimi poseben radijski program, ki so povsem nekomercialni in jih za zelo ozko skupino elitnih poslušalcev plačujejo vsi državljani. Dilema je lahko celo obratna: ali ni tovrstnih vsebin preveč in premalo tistih, ki bi bile namenjene najširšemu krogu državljanov in dobru celotne skupnosti, ki finančno omogoča delovanje javnega zavoda. Vsaj enako pozornost kot »kultura« si zaslužijo tudi zdravstvo, šolstvo, znanost, gospodarstvo... Razprave na otročji ravni, česa si v tem ali onem ministrstvu zase na javni televiziji želi več, so za resno oblast nespodobne.

Podobno neresno je opletanje s terminom komercializacije, če ni natančno opredeljeno, kaj ta termin pomeni. Prava zagata javnega zavoda je namreč lahko izgubljanje publike in ta trend se bo nadaljeval, če bo obveljalo zahteva ministrstva za kulturo in se bo količina »kulturnih vsebin« še povečevala. Usmeritev v »nekomercialne« vsebine, če to razumemo kot vsebine namenjene eliti in ne široki publiki,  pomeni prepuščanje vloge, ki bi jo moral opravljati javni zavod, drugim medijem in je v konkurenčnem spopadu - celo neposredna - pomoč  zasebnim medijem, ki jim politiki ne diktirajo, kakšne vsebine morajo objavljati. V združenju se čudimo, da se nekoč opozicijski politiki, ko so prevzeli oblast, ohranili opozicijsko retoriko, ko govorijo o finančnem položaju zavoda. Retorika, da je za finančne težave, v katerih se bo najverjetneje letos znašel zavod, kriva sprememba zakona izpred štirih let in posledično nekajletno nepoviševanje prispevka, je za predstavnike izvršne oblasti nerodna, od oblasti javnost pričakuje, da bodo predstavljali točne podatke in ne pravljic, ki jih razveljavi že prvi pogled v bilance in dejstva.

Zadnja leta zavod ni imel večjih finančnih težav, v njih pa bi se lahko znašel letos, ker mu je država lani naložila, da mora bistveno povišati plače vsem zaposlenim, nova vlada pa je odločila, da denarja, ki ga je prejšnja vlada za to reformo obljubila in začela nakazovati zavodu, ni zakonito nameniti za ta namen. Deloma bo to lani povzročeno finančno zagato rešilo desetodstotno povišanje naročnine, ki ga je vlada napovedala po opozorilih iz zavoda RTV kakšne bodo posledice. To povišanje je načrtovala tudi prejšnja vlada.

Ravnanje oblasti, ki z lastnimi odločitvami zavod potisne v finančne težave,  ministrica pa to potem uporabi za prikazovanje, kako sporna bi naj bila zakonodaja iz preteklosti, je neodgovorno in neresno zlorabljanje javnega zavoda za strankarske igrice.

Združenje ministrico poziva, da se namesto z ideološkim bojem, ki je morda razumljiv v predvolilnem času, začne ukvarjati z realnimi ocenami in problemi, s čemer lahko koristi ministrstvu, zavodu RTV in javnosti. 

 

 

Upravni svet 

Združenje novinarjev in publicistov

Predsednik

Peter Jančič 

 

Objavljamo prepis razprav v parlamentu o "podfinanciranosti" javne RTV

Preberite več ...
 
Ali ministrica novinarskim funkcionarjem "plačuje" predvolilne usluge?

Ljubljana, 6.4. 2009 - Ministrica za kulturo Majda Širca (Zares) je imenovala »ekspertno skupino« za pripravo predlogov novel zakona o medijih in zakona o RTVS. Z ministrstva so pojasnili, da so izbiro opravili po dveh kriterijih: po strokovnosti in relevantnosti  institucij. To razlago je treba razumeti zelo dobesedno. Del članov komisije so eminentni strokovnjaki, drug del pa nikakor ne, povečini gre za posameznike, ki niti formalne visokošolske izobrazbe nimajo, katerih skupni imenovalec pa je, da so zadnja leta, tudi z zlorabo institucij, ki jih vodijo, javno podpirali opozicijo, ki je na lanskih volitvah prevzela oblast. Navijaški odnos so pokazali tudi s pogostim manipuliranjem z javnim mnenjem, denimo z znamenito peticijo, ki je - kot smo že večkrat opozorili - vsebovala povsem neresnično oceno o tem, kdo obvladuje medije v državi. Položaj je bil - ko so v času kampanje za predsedniške volitve predajali peticijo parlamentu -  natančno obraten od tistega, kar so trdili podpisniki peticije. Za politike, ki jim je to koristilo, je to morda bila »odlična peticija«, za novinarje akterje in podpisnike, ki po kodeksu ne smejo lagati ljudem in morajo popravljati napake, če jih storijo, pa nerodna. So novinarji ali strankarski vojščaki, ki lažejo skupnosti? In če je zavajal sam vrh društva novinarjev, bodo ljudje novinarjem bolj ali manj zaupali, bodo časopise bolj ali manj kupovali, bodo plače boljše ali slabše, bo delovnih mest več ali manj?

Sklicevanje na relevantnost posameznih institucij ministrstva za kulturo ni razumen razlog, da v skupino ekspertov vlada vključi posameznike, ki niti najosnovnejših pogojev za sodelovanje v resni strokovni razpravi ne izpolnjujejo. Ministrica bi lahko mirno zahtevala, da društvo novinarjev  (ali tednik Mladina, če je bil to kriterij), sindikat novinarjev ali časopis Dnevnik najdejo koga, ki mu je uspelo končati vsaj fakulteto. A se za to - kot je razvidno iz spiska - ni odločila. Ali ministrica "plačuje" predvolilne usluge?  Ali ravna po načelu, ni važno ali ima izobrazbo, važno je, da je naš in da je bil pred volitvami priden?

V skupini so Sandra Bašič Hrvatin, Boris Bergant, Irena Brglez, Cene Grčar, Dejan Jelovac, Iztok Jurančič, Tanja Kerševan Smokvina, Miran Lesjak, Matej Makarovič, Marko Milosavljević, Brankica Petković, Marko Prpič, Grega Repovž, Mile Šetinc, Andraž Teršek, Barbara Verdnik, Jože Vogrinc, Emil Zakonjšek, Suzana Žilič Fišer in Jurij Žurej. 

 

Objavljamo protest upravnega sveta

Strokovnost brez izobrazbe?

 

odziv ministrstva,: 

  "Združenje novinarjev in publicistov je protestiralo Zakaj le?"

 

odgovor dr. Mateja Makaroviča  

 

odziv ZNP: 

"Ministrstvo odgovarja - Zakaj le?" 

 

Preberite več ...
 
Koliko je vreden evro?

Ljubljana, 2.3.2009 - Februarsko srečanje članov programskega in nadzornega sveta RTV s predstavniki oblasti na kulturnem ministrstvu je bilo predvsem izmenjava mnenj. Razlog za pogovor, kot smo na tej strani že opozorili, je bil predvsem denarne vrste. Z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je začel že Janez Drnovšek, nadaljeval Anton Rop, izpeljala pa prejšnja vlada Janeza Janše, se je vsota za plače v javnem zavodu RTV povečala za kakšno petino. Prejšnja vlada je napovedala, da bo zavodu ta finančni šok pomagala preživeti in nekaj denarja je bilo tudi že nakazanega. Po volitvah pa je nova vlada - kar je ministrica za kultura Majda Širca na zadnjem srečanju povzela - to odločitev spremenila: pomoč javnemu zavodu, da bi bilo mogoče plačati, kar so politiki uzakonili v parlamentu, bi bila po njeni oceni nezakonita.

Praktična posledica je dolgoročno nerodna. Ker plače javni zavod mora izplačevati in ker dodatnega denarja za to ni, preostane le vzeti tam, kjer je mogoče: pri stroških programa. To pa pomeni: manj za tiste, ki plačujejo javno RTV. Drugi javni zavodi podobnih zagat nimajo: tam nezakonitosti, če državni proračun pomaga pri izvedbi reforme, vlada ni odkrila. Podatki pa kažejo, da bodo težave zaradi plačne reforme, ker so se od lani povsem spremenile okoliščine (gospodarska kriza) resne vsaj še v zdravstvenem sistemu, ki finančno podobno temelji na prispevku.

Programski svet je ministrico za kulturo januarja povabil na februarsko sejo, da bi bilo o dilemah mogoče javno govoriti in bi s tem bilo tudi jasno, kakšni so cilji oblasti in zavoda. Pogovor je na koncu potekal za zaprtimi vrati na ministrstvu za kulturo; za neka časa sta se ga udeležila tudi premier Borut Pahor in predsednik parlamenta Pavle Gantar.  Glavna sporočilo je bilo, da bo oblast za evro povišala prispevek za RTV. Po ocenah finančnikov bo zavod letos s tem lahko nadomestil do polovico vsote za plačno reformo. A zagata je, ker ni povsem jasno, kdaj se bo to povišanje zgodilo. Kasneje kot bo - manj bo. Politično gledano je odločitev za povišanje prispevka pogumna, volivcev ne navduši, pomeni pa dolgoročno višje prihodke za javni zavod (ne le letos), ki so se zaradi zamrznjenega prispevka v zadnjih letih realno nižali. A plačna reforma bo zavodu odnesla več kot bo dodatnega denarja zaradi povišanja prispevka; ustaviti povišanj plač v zavodu samem, ker so bili dogovori doseženi na nacionalni ravni, pa v povsem drugačnih ekonomskih okoliščinah tudi ni mogoče doseči.

Preberite več ...
 
Enotirna uprava na Delu
Ljubljana, 12.01. 2009 - Z vpisom v sodni register so začele veljati spremembe statuta Dela, sprejete na decembrski skupščini delničarjev: model upravljanja največjega časopisnega podjetja v državi je po teh spremembah enotirni. Praktično to pomeni, da sta v novem petčlanskem upravnem odboru združena dosedanji (praviloma) petčlanski nadzorni svet in nazadnje enočlanska uprava.
Upravni odbor Dela vodi Andrijana Starina Kosem, namestnica predsednice je Mojca Jazbinšek Volk. Izvršni direktorji so Peter Puhan, Mojca Jazbinšek Volk in Darijan Košir. Predstavniki novinarjev (sindikalna organizacija in aktiv novinarjev) sprememb niso podprli, pomisleki so bili, da spremembe niso dovolj utemeljene, vsebinsko pa, da imajo poslej zaposleni v petčlanskem upravnem odboru enega predstavnika, v petčlanskem nadzornem svetu so imeli prej dva, hkrati pa je bilo nekaj pomislekov med novinarji, ali je modro, da je odgovorni urednik Dela tudi član uprave podjetja.
 
<< Začetek < Prejšnja 31 32 33 34 35 Naslednja > Konec >>

Stran 34 od 35
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.