Združenje novinarjev in publicistov
Ali ministrica novinarskim funkcionarjem "plačuje" predvolilne usluge?

Ljubljana, 6.4. 2009 - Ministrica za kulturo Majda Širca (Zares) je imenovala »ekspertno skupino« za pripravo predlogov novel zakona o medijih in zakona o RTVS. Z ministrstva so pojasnili, da so izbiro opravili po dveh kriterijih: po strokovnosti in relevantnosti  institucij. To razlago je treba razumeti zelo dobesedno. Del članov komisije so eminentni strokovnjaki, drug del pa nikakor ne, povečini gre za posameznike, ki niti formalne visokošolske izobrazbe nimajo, katerih skupni imenovalec pa je, da so zadnja leta, tudi z zlorabo institucij, ki jih vodijo, javno podpirali opozicijo, ki je na lanskih volitvah prevzela oblast. Navijaški odnos so pokazali tudi s pogostim manipuliranjem z javnim mnenjem, denimo z znamenito peticijo, ki je - kot smo že večkrat opozorili - vsebovala povsem neresnično oceno o tem, kdo obvladuje medije v državi. Položaj je bil - ko so v času kampanje za predsedniške volitve predajali peticijo parlamentu -  natančno obraten od tistega, kar so trdili podpisniki peticije. Za politike, ki jim je to koristilo, je to morda bila »odlična peticija«, za novinarje akterje in podpisnike, ki po kodeksu ne smejo lagati ljudem in morajo popravljati napake, če jih storijo, pa nerodna. So novinarji ali strankarski vojščaki, ki lažejo skupnosti? In če je zavajal sam vrh društva novinarjev, bodo ljudje novinarjem bolj ali manj zaupali, bodo časopise bolj ali manj kupovali, bodo plače boljše ali slabše, bo delovnih mest več ali manj?

Sklicevanje na relevantnost posameznih institucij ministrstva za kulturo ni razumen razlog, da v skupino ekspertov vlada vključi posameznike, ki niti najosnovnejših pogojev za sodelovanje v resni strokovni razpravi ne izpolnjujejo. Ministrica bi lahko mirno zahtevala, da društvo novinarjev  (ali tednik Mladina, če je bil to kriterij), sindikat novinarjev ali časopis Dnevnik najdejo koga, ki mu je uspelo končati vsaj fakulteto. A se za to - kot je razvidno iz spiska - ni odločila. Ali ministrica "plačuje" predvolilne usluge?  Ali ravna po načelu, ni važno ali ima izobrazbo, važno je, da je naš in da je bil pred volitvami priden?

V skupini so Sandra Bašič Hrvatin, Boris Bergant, Irena Brglez, Cene Grčar, Dejan Jelovac, Iztok Jurančič, Tanja Kerševan Smokvina, Miran Lesjak, Matej Makarovič, Marko Milosavljević, Brankica Petković, Marko Prpič, Grega Repovž, Mile Šetinc, Andraž Teršek, Barbara Verdnik, Jože Vogrinc, Emil Zakonjšek, Suzana Žilič Fišer in Jurij Žurej. 

 

Objavljamo protest upravnega sveta

Strokovnost brez izobrazbe?

 

odziv ministrstva,: 

  "Združenje novinarjev in publicistov je protestiralo Zakaj le?"

 

odgovor dr. Mateja Makaroviča  

 

odziv ZNP: 

"Ministrstvo odgovarja - Zakaj le?" 

 

Preberite več ...
 
Koliko je vreden evro?

Ljubljana, 2.3.2009 - Februarsko srečanje članov programskega in nadzornega sveta RTV s predstavniki oblasti na kulturnem ministrstvu je bilo predvsem izmenjava mnenj. Razlog za pogovor, kot smo na tej strani že opozorili, je bil predvsem denarne vrste. Z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je začel že Janez Drnovšek, nadaljeval Anton Rop, izpeljala pa prejšnja vlada Janeza Janše, se je vsota za plače v javnem zavodu RTV povečala za kakšno petino. Prejšnja vlada je napovedala, da bo zavodu ta finančni šok pomagala preživeti in nekaj denarja je bilo tudi že nakazanega. Po volitvah pa je nova vlada - kar je ministrica za kultura Majda Širca na zadnjem srečanju povzela - to odločitev spremenila: pomoč javnemu zavodu, da bi bilo mogoče plačati, kar so politiki uzakonili v parlamentu, bi bila po njeni oceni nezakonita.

Praktična posledica je dolgoročno nerodna. Ker plače javni zavod mora izplačevati in ker dodatnega denarja za to ni, preostane le vzeti tam, kjer je mogoče: pri stroških programa. To pa pomeni: manj za tiste, ki plačujejo javno RTV. Drugi javni zavodi podobnih zagat nimajo: tam nezakonitosti, če državni proračun pomaga pri izvedbi reforme, vlada ni odkrila. Podatki pa kažejo, da bodo težave zaradi plačne reforme, ker so se od lani povsem spremenile okoliščine (gospodarska kriza) resne vsaj še v zdravstvenem sistemu, ki finančno podobno temelji na prispevku.

Programski svet je ministrico za kulturo januarja povabil na februarsko sejo, da bi bilo o dilemah mogoče javno govoriti in bi s tem bilo tudi jasno, kakšni so cilji oblasti in zavoda. Pogovor je na koncu potekal za zaprtimi vrati na ministrstvu za kulturo; za neka časa sta se ga udeležila tudi premier Borut Pahor in predsednik parlamenta Pavle Gantar.  Glavna sporočilo je bilo, da bo oblast za evro povišala prispevek za RTV. Po ocenah finančnikov bo zavod letos s tem lahko nadomestil do polovico vsote za plačno reformo. A zagata je, ker ni povsem jasno, kdaj se bo to povišanje zgodilo. Kasneje kot bo - manj bo. Politično gledano je odločitev za povišanje prispevka pogumna, volivcev ne navduši, pomeni pa dolgoročno višje prihodke za javni zavod (ne le letos), ki so se zaradi zamrznjenega prispevka v zadnjih letih realno nižali. A plačna reforma bo zavodu odnesla več kot bo dodatnega denarja zaradi povišanja prispevka; ustaviti povišanj plač v zavodu samem, ker so bili dogovori doseženi na nacionalni ravni, pa v povsem drugačnih ekonomskih okoliščinah tudi ni mogoče doseči.

Preberite več ...
 
Enotirna uprava na Delu
Ljubljana, 12.01. 2009 - Z vpisom v sodni register so začele veljati spremembe statuta Dela, sprejete na decembrski skupščini delničarjev: model upravljanja največjega časopisnega podjetja v državi je po teh spremembah enotirni. Praktično to pomeni, da sta v novem petčlanskem upravnem odboru združena dosedanji (praviloma) petčlanski nadzorni svet in nazadnje enočlanska uprava.
Upravni odbor Dela vodi Andrijana Starina Kosem, namestnica predsednice je Mojca Jazbinšek Volk. Izvršni direktorji so Peter Puhan, Mojca Jazbinšek Volk in Darijan Košir. Predstavniki novinarjev (sindikalna organizacija in aktiv novinarjev) sprememb niso podprli, pomisleki so bili, da spremembe niso dovolj utemeljene, vsebinsko pa, da imajo poslej zaposleni v petčlanskem upravnem odboru enega predstavnika, v petčlanskem nadzornem svetu so imeli prej dva, hkrati pa je bilo nekaj pomislekov med novinarji, ali je modro, da je odgovorni urednik Dela tudi član uprave podjetja.
 
Stališče ZNP o razmerah na Slovenski tiskovni agenciji

Ljubljana, 31.december 2008

Upravni svet odbor Združenja novinarjev in publicistov pozorno spremlja položaj na STA. Združenje se čudi, ker so se nekateri formalni zastopniki novinarjev na STA odločili, da zahtevajo ne le ureditev materialno finančnih pogojev za delo, kar je resda domena lastnika - vlade RS, temveč so vodilne politike pozvali tudi k ideološkemu urejanju tiskovne agencije.

Vodja novinarskega zastopstva Mihael Šuštaršič in predsednica sindikata Vesna Rojko sta namreč v svojem dopisu predsedniku vlade Borutu Pahorju novinarje STA razdelila na lojalne in nelojalne tedanji oz. sedanji politični oblasti oziroma na „naše" in „njihove", kar ocenjujemo kot ideološko in neprofesionalno dejanje.

Vodja zastopstva in sindikat s takšno potezo, ko politično opredeljujeta in diskreditirata novinarstvo in novinarje na STA kažeta, da novinarstvo razumeta le kot ideološko orodje, podrejeno tej ali oni politični skupini.

V ZNP takšni delitvi nasprotujemo, verjamemo, da novinarjev ne združujejo politična prepričanja, ampak spoštovanje profesionalnih standardov, pravil in predanost interesom javnosti po vsestranski obveščenosti.

Hkrati v združenju opozarjamo, da se je metoda diskreditacij novinarskih kolegov brez dokazov in korektnega postopka ugotavljanja, ali je res prišlo do kršitve profesionalnih standardov, v zadnjem obdobju razširila, kar je za ugled novinarjev in novinarske skupnosti pogubno. Zgled za to je v preteklosti dalo samo vodstvo Društva novinarjev Slovenije s podtikanji o domnevnih cenzurah in drugih hudih profesionalnih napakah. Teh nikoli ni niti skušalo dokazati pred strokovnim organom, ki bi presojo lahko opravilo in kjer bi se pokazalo, za čigave in kakšne spodrsljaje naj bi šlo. V združenju ne verjamemo, da lahko zagate glede profesionalnosti v medijih reši katerikoli politik.

Upravni svet ZNP od vlade RS kot lastnice tiskovne agencije pričakuje predvsem to, da bo omogočila profesionalno delo vsem novinarjem na STA z reševanjem kroničnih materialno-finančnih zagat, ki jim je s svojo odločitvijo pred sedmimi leti botrovala tudi sama. Takrat je namreč podprla odločitev o preselitvi sedeža STA iz prostorov, ki so bili v državni lasti, v prostore zasebnika, za katere tiskovna agencija plačuje visoko tržno najemnino v središču Ljubljane. Ni nepomembno dejstvo, da je lastnik prostorov, v katerih od takrat gostuje STA, sicer poslovni partner nekdanjega direktorja Slovenske tiskovne agencije.

Pričakujemo tudi, da bo vlada v primeru preureditve STA, ki naj bi jo načrtovala ena od strank vladne koalicije, povabila k sodelovanju tudi predstavnike novinarskih organizacij.

Za Upravni svet ZNP

Peter Jančič, predsednik

 
<< Začetek < Prejšnja 31 32 33 34 35 36 37 Naslednja > Konec >>

Stran 37 od 37
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.