Združenje novinarjev in publicistov
Medijske razprave
Množični mediji v perspektivi sistemov in akterjev: funkcionalna diferenciacija in pluralizem natisni

Matej Makarovič, Matevž Tomšič

        Mediji so področje, okoli katerega se vrtijo številne diskusije in polemike glede njihovega mesta v ustroju sodobne družbe in vloge, ki jo imajo v tem kontekstu. Običajno se z njimi povezuje opravljanje funkcij, kot so obveščanje javnosti, tj. poročanje o dogodkih, pa tudi druge, banalnejše, kot so zabava, razvedrilo itd. Tudi v povezavi s političnim življenjem se pogosto poudarja njihov pomen. Ob tod označevanje medijev kot četrte veje oblasti, v kateri nastopajo od oblasti neodvisni medijski akterji, ki »utelešajo javno mnenje in od tod črpajo moč, da nadzorujejo preostale veje oblasti« (Splichal, 2005:13). V zvezi s tem se na eni strani navaja pozitivne vidike njihovega delovanja, predvsem nadzor nad oblastniki in s tem omejevanje njihove samovolje; na drugi strani pa njihove negativne vidike, predvsem poseganje v zasebnost posameznikov v funkciji pridobivanja dobičkov preko zadovoljevanja senzacionalističnih hotenj ljudi.

    Dvojna narava medijev izhaja iz njihove sistemske umeščenosti. Medije je mogoče razumeti kot posredniški podsistem družbe. V tem smislu je njihova funkcija posredovanje informacij o različnih relevantnih družbenih pojavih in procesih. Pri tem gre tako za »suhe« informacije, tj. poročanje o dejstvih, kot tudi za interpretacije teh dejstev. V razvojnem smislu, tj. v smislu krepitve razvojnih performanc družbe, se rezultat te funkcije izraža predvsem v:

- krepitvi kompetenc državljanov (njihovega znanja in sposobnosti, da delujejo kot aktivni državljani) in
- vzdrževanju normativnega konsenza v družbi (soglasja o tistih temeljnih vrednotah in načelih, ki predstavljajo »vrednotno jedro družbe«).

 

Preberite več ...
 
Kdo gospoduje medijem? natisni

Peter Jančič

        Pluralnost (politična raznolikost na ravni lastništva časopisov, uredniških politik in kadrovske zastopanosti novinarjev in urednikov) v tisku se je od osamosvojitve spreminjala, a o tem večjih razprav in študij v državi ni. Pri lastniških spremembah obstaja nekaj več podatkov, Sandra Bašič Hrvatin in Brankica Petkovič že desetletje skušata ugotoviti, kdo naj bi bili lastniki, in ponujata vsaj nekaj temeljnih podatkov. Nazadnje denimo v knjigi Ali temu pravite medijski trg? Študija je dragocena, ker olajša razumevanje dilem pluralnosti in avtonomije, ki jih brez lastniške dimenzije ni mogoče presojati. Področje vpliva oblasti v medijih je bilo dolga leta podvrženo očitni samocenzuri zaradi ocene, da bi podatki škodovali ugledu medijev, novinarjev in oblasti. Položaj se je spremenil po zamenjavi na vrhu vlade leta 2004, ko je vpliv na medije, sicer v manjšem delu kot prej vlade LDS, pridobila vlada SDS. Novinarji in njihove organizacije, ki so prej molčali, so sprožili glasno kampanjo, katere cilj je bil ohranitev položajev in vpliva ter žalovanje za bolj uniformnimi in predvidljivimi časi, ko so povsod vladali »naši«. 

Preberite več ...
 
Mediji in oblast: Kučanizacija kot partijska berlusconizacija natisni

Ivan Janez Štuhec

        V sodobni demokratični in pluralni družbi vsekakor velja pravilo, kdor ima medije, ima oblast. Ker pa je demokracija vladavina ljudstva, je za nosilce oblasti pomembno, kdo vpliva na to, kar ljudstvo misli, in kako, s katerimi sredstvi. Ljudstvo je svoj pogled na življenje in družbo vedno oblikovalo po poti komunikacije. V času, ki ga živimo, se oblikuje na prevladujoč način s pomočjo raznovrstnih medijev. Čeravno mnogi ljudje v socioloških raziskavah medijem ne zaupajo, dejansko večina misli tako, kot mislijo v medijih. Saj smo vsi že nič kolikokrat slišali »ja, pa so rekli na televiziji« ali »če pa je tako pisalo v časopisu«. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali v sodobni družbi res vlada ljudstvo ali pa vladajo tisti, ki obvladujejo medije? Vse bolj se zdi, da smo bližje resnici, če pritrdimo drugemu delu postavljene hipoteze.

        Pluralnost medijev mora biti sistemsko in strukturno zagotovljena. Če temu ni tako, je prej ali slej ogrožena demokratičnost družbe. Oblast pa se lahko za več mandatov spremeni v oligarhijo, saj na najrazličnejše načine poskrbi za to, da bodo mediji delovali v prid njenega trajnega mandata. Ker je medijsko polje zaradi sodobne medijske tehnologije v principu res pluralno, si težko predstavljamo čase, ko je ena politična opcija popolnoma nadzirala medije. Vendar zadeva ni tako preprosta in tudi gotova ne, če ni dovolj kritične mase na vseh medijskih ravneh in v vseh medijskih zvrsteh.

Preberite več ...
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 9 od 11
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.