Sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi Mojca Šetinc Pašek proti Janezu Janši v Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ocenjujemo kot pričakovano v luči dosedanje sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in posledično sodišč držav posameznih članic. ESČP je namreč v sporih, kjer gre za javne osebnosti, lestvico še dopustnega izražanja postavilo zelo visoko v prid svobodi izražanja.

Tovrstni praksi ESČP smo bili priča že v tožbi nekdanjega politika Srečka Prijatelja zoper novinarja Mladine Jureta Aleksiča. Slednji je politika označil kot "cerebralnega bankrotiranca, ki ima srečo, da živi v državi s tako omejenim bazenom kadrov, da se lahko človek njegovih karakteristik znajde celo v parlamentu, ko pa ne bi mogel biti v neki nominalnega spoštovanja vredni deželi niti hišnik povprečno urbane osnovne šole". Politik je novinarja tožil, a tožbo nazadnje na ESČP izgubil, ker je to ocenilo, da je treba upoštevati celoten kontekst in okoliščine izjave ter da so v primeru javnih oseb meje še dopustnega širše kot sicer.

Podobno zdaj v primeru Šetinc Paškove ugotavlja vrhovno sodišče. Zapisalo je namreč, da je Šetinec Paškova kot urednica dnevno-informativnih oddaj na nacionalni radioteleviziji javna oseba, "pri teh pa so meje dovoljene kritike širše kot pri zasebnikih". Menilo je tudi, da je treba upoštevati širši kontekst Janševega zapisa, iz katerega je razvidno, da se ni nanašal na novinarkino zasebno, ampak njeno delo v službi.

Glede na vse navedeno, je bila sodba vrhovnega sodišča pričakovana in kot taka očitno sledi evropski praksi. V ZNP ji zato ne moremo ugovarjati, sicer bi morali zagovarjati stališče, da za novinarje po evropskem pravu veljajo drugačna merila, kot za vse ostale. Apeliramo pa na nosilce javnih funkcij in javne osebe, da ne uporabljajo žaljivih in neprimernih oznak za novinarje, ki v večini primerov opravljajo le svoje delo. Na drugi strani pa tudi novinarske kolege pozivamo, naj delujejo profesionalno in naj se izogibajo političnemu agitiranju.

Upravni odbor ZNP (8. 5. 2020)