Statut ZNP

Statut ZNP

STATUT

Združenja novinarjev in publicistov

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ime društva je Združenje novinarjev in publicistov (v nadaljevanju Združenje).

To ime uporablja društvo na podlagi akta Iniciativnega odbora o ustanovitvi Združenja.

2. člen

Sedež Združenja je na Igu.

Poslovni naslov Združenja je Banija 82, 1292 Ig.

Sprememba poslovnega naslova združenja je v pristojnosti Upravnega sveta.

3. člen

Združenje je pravna oseba z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki mu pripadajo z ustavo, zakonom in določili tega statuta.

4. člen

Združenje ima svoj znak, ki je grafično oblikovan iz imena Združenja. Pečat Združenja je pravokotne oblike velikosti 3 x 6 cm z napisom Združenje novinarjev in publicistov, Banija 82, Ig.

5. člen

Delo Združenja je javno in poteka v skladu z zakonom. Združenje zagotavlja javnost dela s pravico članov, da prisostvujejo sejam organov Združenja. Združenje obvešča o svojem delu člane in širšo javnost preko sredstev javnega obveščanja in s pisnimi informacijami.

Za zagotavljanje javnosti dela Združenja je odgovoren predsednik, ki je hkrati pooblaščen, da daje informacije v zvezi z delom Združenja.

II. CILJI IN NALOGE

6. člen

Cilji Združenja so:

- da postane organizacija, ki bo profesionalno zastopala novinarje in publiciste;
- zavzemanje za svobodo izražanja in neodvisnost novinarstva in publicistike od političnih in kapitalskih centrov moči;
- zavzemanje in spodbujanje za idejno raznovrstnost oziroma spoštovanje svetovnonazorske različnosti;
- spodbujanje spoštovanja visokih profesionalnih standardov pri ravnanju novinarjev, urednikov in publicistov;
- zavzemanje za nenasilno komunikacijo;
- zavzemanje za spoštovanje človekovih pravic ter parlamentarno demokracijo;
- zavzemanje za korektno novinarsko poročanje in spoštovanje munchenske deklaracije (novinarski kodeks);
- zavzemanje za čim boljši ekonomski položaj novinarjev in publicistov, kajti njihova ekonomska neodvisnost zagotavlja neodvisnost od politike in kapitalskih centrov moči;
- spodbujanje refleksije in dialoga na področju kulture, znanosti, gospodarstva in politike;
- prispevanje k toleranci in pluralnosti zamisli in dejanj;
- spodbujanje odličnosti med novinarji;
- odpiranje prostora za mlade, ki želijo ustvarjati v medijih.

7. člen

Združenje uresničuje svoje cilje:

- s sodelovanjem s sorodnimi domačimi in mednarodnimiorganizacijami;
- s sodelovanjem z domačimi in mednarodnimi univerzami, inštituti, zavodi in podjetji, ki delujejo na področju medijev in publicistike;
- s sodelovanjem z državnimi ter evropskimi inštitucijami, ki objavljajo razpise za financiranje programov in inštitucij;
- z delovanjem v okviru socialnega partnerstva;
- s prirejanjem diskusijskih večerov, strokovnih in kulturnih prireditev;
- z neformalnim druženjem v prostorih Združenja;
- s spodbujanjem svojih članov, da se organizirajo kjer so zaposleni ali zanje delajo;
- z objavljanjem svojih vsebin na spletu, na tiskovinah in v elektronski obliki.

III. ČLANSTVO

8. člen

Članstvo v Združenju je prostovoljno. Član lahko postane vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki se ukvarja z novinarsko, uredniško, publicistično in podobno dejavnostjo in ki sprejema cilje, program in statut Združenja ter plača članarino.

Članstvo se pridobi s pisno izjavo na temelju priloženih dokazil, da opravlja dejavnost iz prvega odstavka in s potrditvijo Upravnega sveta. Izjemoma je lahko član tudi oseba, ki se ne ukvarja z dejavnostjo iz prvega odstavka, na predlog treh članov društva in s potrditvijo Upravnega sveta.

Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena je lahko član Združenja tudi tujec.

Upravni svet Združenja more imenovati tudi častne člane Združenja iz vrste oseb, ki so zaslužni za uresničevanje ciljev iz 6. člena statuta. Častni člani nimajo pravic in dolžnosti iz 9. člena tega statuta.

9. člen

Pravice in dolžnosti članov so:

- da spoštujejo statut združenja;
- da volijo in so izvoljeni v organe Združenja;
- da so obveščeni o delu Združenja;
- da dajejo pobude, pripombe in stališča o delu Združenja;
- da skrbijo za ugled Združenja;
- da sodelujejo pri izvrševanju nalog Združenja;
- da plačujejo članarino in skrbijo za lastnino Združenja;
- do vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje Združenja.

10. člen

Članstvo preneha z izstopom, s črtanjem zaradi neplačevanje članarine, z izključitvijo in s smrtjo.

Član izstopa iz Združenja prostovoljno, če poda Upravnemu svetu pisno izjavo o odstopu.

Član se črta iz evidence članov Združenja, če kljub opominu ne plačuje redne članarine.

Član Združenja, ki deluje v nasprotju s cilji in nameni Združenja in dela škodo ugledu Združenja, se lahko izključi. Sklep o izključitvi sprejme Častno razsodišče.

IV. ORGANI ZDRUŽENJA

11. člen

Združenje ima naslednje organe:

1. Občni zbor
2. Upravni svet
3. Nadzorni odbor
4. Častno razsodišče

12. člen

Najvišji organ Združenja je Občni zbor. Sestavljajo ga vsi redni člani Združenja. Sestaja se enkrat letno, po potrebi pogosteje. Tedaj je Občni zbor izreden. Izredni Občni zbor odloča le o zadevi, zaradi katere je sklican.

Občni zbor sklicuje Upravni svet na lastno pobudo. Občni zbor se skliče s priporočenim pismom ali elektronsko pošto vsem članom, najmanj 14 dni pred dnevom zasedanja. V sklicu mora biti naveden dnevni red in priloženo gradivo.

Upravni svet mora sklicati tako redni, kot izredni občni zbor tudi na pisno pobudo najmanj polovice članov in sicer v roku 7 dni od prejema njihove pisne zahteve. Če upravni svet v tem roku skupščine ne sklice, jo lahko skličejo predlagatelji po določbah tega člena.

13. člen

Naloge Občnega zbora Združenja so:

- odloča o dnevnem redu;
- sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge akte Združenja;
- voli člane Upravnega sveta, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča v skladu s statutom;
- potrjuje poročila Upravnega sveta;
- sprejme sklep o prenehanju Združenja;
- sprejema finančni načrt in zaključni račun Združenja;
- določi višino članarine;
- odloča o pritožbah zoper sklepe Upravnega sveta, Nadzornega odbora in častnega razsodišča;
- odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
- drugo v skladu s statutom.

14. člen

Ob prvem sklicu Občni zbor veljavno odloča, če je prisotna najmanj polovica članov Združenja. Če ob sklicu ni prisotna polovica članov, lahko Občni zbor odloča, če je prisotnih vsaj deset članov Združenja.

Odločitve se sprejema z večino glasov prisotnih. Vsak član ima en glas.

Glasovanje je praviloma tajno, razen če Občni zbor ne odloči drugače.

15. člen

Upravni svet ima pet članov: sestavljajo ga predsednik, tajnik in trije člani med katerimi je eden podpredsednik, namestnik predsednika. V izrednih primerih, ko član upravnega sveta zaradi bolezni ali daljše odstotnosti ne more opravljati svojih nalog, lahko upravni svet imenuje nadomestnega člana. Če gre za tajnika, lahko upravni svet imenuje vršilca dolžnosti tajnika.

Mandatna doba članov Upravnega sveta traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Upravni svet je dolžan najmanj 40 dni pred koncem mandata, a ne prej kot tri mesece pred koncem mandata, izvesti kandidacijski postopek za nove člane Upravnega sveta. Vsem članom Združenja se pošlje poziv, naj v roku 30 dni kandidirajo člane za Upravni svet. V pozivu je potrebno navesti število članov Upravnega sveta, rok, naslov in način za oddajo kandidatur, mandat za katerega bodo izpolnjeni in datum ter kraj Občnega zbora, ki bo vodil Upravni svet.

Seznam kandidatov se pošlje članom Združenja kot gradivo za Občni zbor.

Upravni svet sklicuje predsednik, ki je zastopnik Združenja. Predsednik vodi seje Upravnega sveta, zastopa in predstavlja Združenje navzven. Upravni svet odloča veljavno, če je na seji prisotna večina njegovih članov in če za sklepe glasuje večina prisotnih. Upravni svet je za svoje delo odgovoren Občnemu zboru. Predsednik Združenja je za svoje delo odgovoren Upravnemu svetu in Občnemu zboru.

16. člen

Naloge Upravnega sveta so:

- izvršuje sklepe Občnega zbora in izvaja druge akte Združenja;
- sprejema predloge sprememb statuta in predloge drugih aktov Združenja;
- upravlja s premoženjem Združenja;
- izvršuje in uresničuje cilje Združenja iz 6. in 7. člena tega statuta;
- potrjuje sprejem novih članov Združenja.

17. člen

Upravni svet ima tajnika. Tajnik opravlja administrativno - strokovne zadeve in pripravlja seje.
Za svoje delo je odgovoren Upravnemu svetu in Občnemu zboru.

18. člen

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli Občni zbor za dobo štirih let. Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika. Občni zbor lahko izvoli tudi dva namestnika članov Nadzornega odbora.

Naloga Nadzornega odbora je, da spremlja delo Upravnega sveta med dvema občnima zboroma in da vrši stalni nadzor nad finančnim poslovanjem Združenja.

Nadzorni odbor je odgovoren Občnemu zboru in mu mora poročati pismeno vsaj enkrat v koledarskem letu.

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsaj trije člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana.

Člani Nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani Upravnega sveta, imajo pa pravico udeleževati se vseh sej Upravnega sveta, vendar brez pravice odločanja.

19. člen

Častno razsodišče vodi postopek in odloča o disciplinskih prekrških članov ter se opredeljuje do profesionalnosti ravnanj medijev in objav v njih.

Sestavlja ga pet članov, ki jih izvoli Občni zbor za dobo štirih let. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.

Disciplinski prekršek pomeni hujše nespoštovanje statuta in sklepov organov Združenja in vsako ravnanje, ki utegne škoditi ugledu Združenja.

Častno razsodišče pripravi pravilnik, ki ga potrdi Občni zbor in je temelj delovanja častnega razsodišča.

Častno razsodišče lahko izreče članom Združenja naslednje ukrepe:

- opomin

- izključitev.

Zoper sklep Častnega razsodišča se prizadeti član v roku petnajstih dni lahko pritoži Občnemu zboru, ki o zadevi dokončno odloči.

V. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE ZDRUŽENJA

20. člen

Združenje pridobiva sredstva iz naslednjih virov:

- članarine;
- daril;
- prispevkov sponzorjev in donatorjev;
- in drugimi dohodki.

Če Združenje pri opravljanju svoje dejavnost ustvari presek prihodka nad odhodki, ga mora uporabiti za izvajanje dejavnosti, za katere je bilo ustanovljeno.

Vsaka delitev premoženja Združenja med njegove člane je nična.

21. člen

Premoženje Združenja sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so kot last Združenja vpisane v inventarno knjigo. S celim premoženjem Združenja upravlja Upravni svet. Materialna in finančna evidenca se izkazuje v sladu z veljavnimi računovodskimi standardi za društva. Način izkazovanja finančnih rezultatov poslovanja bo Združenje opredelilo v posebnem pravilniku (Pravilnik o finančno materialnem poslovanju).

22. člen

Finančni načrt sestavljata predsednik in tajnik Upravnega sveta Združenja. Denarna sredstva se beležijo v blagajniški knjigi.

Združenje ima svoj tekoči račun pri Novi Ljubljanski banki d.d..

23. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik oz. tajnik s pismenim pooblastilom predsednika. Odredbo dajaleč je predsednik Upravnega sveta Združenja, v njegovi odsotnosti pa tajnik. Finančno materialni poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi in načeli, ki veljajo za društva.

VI. KONČNE DOLOČBE

24. člen

Združenje preneha obstajati s sklepom Občnega zbora, sprejetega z dvotretjinsko večino navzočih ali po samem zakonu.

25. člen

V primeru prenehanja Združenja se njegova lastnina prenese na Sklad Josipa Jurčiča.

26. člen

Statut začne veljati z dnem, vpisa društva v register društev, uporabljati pa se sme, ko bo pristojni organ za notranje zadeve ugotovil, da je v skladu z zakonom o društvih in vpisal spremembe v register društev.

V Ljubljani, 7. 6. 2014

Izjava ob ustanovitvi Združenja novinarjev in publicistov

Medijski profesionalizem za medijsko svobodo

Pozitivno je, da je vprašanje medijske svobode v Sloveniji spet v večji meri postalo predmet javnih razprav. Mediji niso namreč nikoli preveč svobodni, zato je razpravljanje o medijski svobodi pravzaprav vedno na mestu in vedno aktualno - ob vsakem času in v vsaki družbi. Hkrati pa so lahko take razprave resne in koristne samo, če se izognejo pretiranim poenostavitvam, enostranskostim, predvsem pa političnemu aktivizmu, ki take razprave instrumentalizira za podporo tej ali oni politični opciji. Slovenski mediji neizogibno delujejo v določenem socialnem, političnem, ekonomskem in kulturnem okolju, ki je zanje tako vir priložnosti kot vir omejitev. Kapitalski in politični pritiski na uredniško, novinarsko in drugo publicistično delo so bili v določeni meri vedno navzoči, vendar je daleč najboljši in dolgoročno pravzaprav edini resnično mogoči način za uspešno upiranje tem pritiskom in s tem za zagotavljanje čim večje medijske svobode v medijskem profesionalizmu. Ta profesionalizem pa vključuje predvsem naslednje elemente: strokovno znanje, profesionalni pogum, demokratično svobodomiselnost, kritično distanco in družbeno odgovornost.

Strokovno znanje vključuje na prvem mestu nesporno poznavanje predmeta, ki ga v mediju obravnavamo. Brez tega so medijska sporočila v najboljšem primeru obsojena na najpreprostejšo raven zdravorazumskih sodb, še bolj verjetno pa na nesmisle, netočnosti ali na slepo nekritično sledenje posameznim avtoritetam. Poleg poznavanja področja pa so seveda nujne tudi ustrezne veščine na področju razumevanja delovanja in logike medija v družbeno-kulturnem, organizacijskem pa tudi tehničnem smislu.
Profesionalni pogum je tisti, ki medijskim profesionalcem omogoča, da se upirajo vsakovrstnim pritiskom. Najbolj nevaren način pritiska in cenzuriranja poteka na prikrit in sofisticiran način. Predvsem pa se najbolj učinkovita in zato še toliko bolj nevarna cenzura dogaja na ravni avtocenzure, ko zunanji pritisk - niti urednika, še manj pa lastnika ali celo države - sploh ni potreben, ko hlapec preprosto ve, kaj gospodar od njega pričakuje, pa čeprav gospodar modro molči. Najbolj učinkovita in zato najbolj nevarna avtocenzura je seveda tista, pri kateri novinar niti ne zaznava pritiskov, temveč jemlje določeno orientacijo preprosto kot samoumevno, občasne »namige«, ki pridejo iz pravih instanc, pa kot normalno ali celo kot dobrodošlo »smernico«. In kolikor bolj je novinar šibko izobražen, slabo razgledan ter za svoj položaj hvaležen klientelističnim in nepotističnim mehanizmom, toliko bolj verjetno je, da bo obravnaval tako stanje kot normalno in ga celo odobraval. Zato je samoumevno, da je pogum mogoč in utemeljen ob opori na znanje.
Demokratična svobodomiselnost pomeni vrednotno usmeritev medijskega profesionalca. V odnosu do najbolj temeljnih vrednot medijski profesionalec ne more biti indiferenten. Sprejemanje vrednot demokracije, demokratičnega odprtega in strpnega dialoga, temeljnih človekovih pravic in svoboščin mora biti samoumevno. Ciničen odnos do vrednot svobode in demokracije namreč pomeni tudi veliko verjetnost opuščanja medijskega profesionalizma in prehoda k slepem služenju temu ali onemu gospodarju, na primer iz »pragmatičnih« razlogov. Raven temeljnih vrednot preprosto mora biti nesporna in samoumevna.
Kritična distanca pa je nujno potrebna do vseh drugih predmetov medijske obravnave: do družbenih akterjev, idej, ideologij, nazorov, politike, gospodarstva, civilne družbe. Predvsem pa je na prvem mestu treba vzpostaviti ustrezno in zdravo distanco do svojih lastnih nazorov, predsodkov, simpatij in antipatij. Popolna nevtralnost ni nikoli mogoča in niti ni zaželena, vendar pa le ustrezna distanciranost zagotavlja, da se izognemo cenenemu navijaštvu za ene in proti drugim akterjem ter idejam, da medijskega profesionalizma ne zamenja na primer politični aktivizem.
Družbena odgovornost je povezana z realnim vplivom medijev kot »četrte veje oblasti«. Družbena realnost je v veliki meri konstruirana realnost. Družbeni svet je v veliki meri tak, kakor ga ljudje razumejo. Znameniti Thomasov teorem o samoizpolnjujoči prerokbi pravi, da so družbeni dogodki, za katere ljudje verjamejo da so resnični, v svojih posledicah tudi dejansko resnični. Mediji zato družbenih resnic ne le sporočajo, temveč jih v znatni meri tudi pomagajo ustvarjati, kar jim daje nesporno moč. V nesvobodnih razmerah je to seveda le moč tistih, ki z mediji upravljajo. Večja pa, kot je medijska svoboda, večja mora biti tudi družbena odgovornost medijskih profesionalcev.

Münchenska deklaracija o dolžnostih in pravicah novinarjev

DEKLARACIJA O DOLŽNOSTIH IN PRAVICAH NOVINARJEV

(Sprejeta na srečanju predstavnikov šestih novinarskih združenj iz držav EU, Švice in Avstrije ter več mednarodnih novinarskih organizacij v Münchnu, 23. - 24. novembra 1971. Deklaracijo je kasneje posvojila tudi Mednarodna novinarska federacija (IFJ) in večina evropskih novinarski združenj.)

Preambula

Pravica do informacije, svobode izražanja in kritike je ena od temeljnih človekovih pravic.

Iz te pravice javnosti, da je seznanjena z dejstvi in mnenji, izhaja tudi celota obveznosti in pravic novinarja.

Odgovornost novinarja do javnosti je nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do delodajalca ali oblasti.

Poslanstvo informiranja pa vendar vsebuje določene omejitve, ki si jih novinarji nalagajo po svoji svobodni volji. To je vsebina dela deklaracije, ki govori o dolžnostih.

Te dolžnosti pa je v novinarski praksi mogoče popolnoma spoštovati le, če so dani tudi oprijemljivi pogoji za neodvisnost in za profesionalno dostojanstvo. To je vsebina dela deklaracije, ki govori o pravicah.

Deklaracija o dolžnostih

V zbiranju informacij, urejanju in komentiranju dogodkov so temeljne dolžnosti novinarja:

1) da spoštuje resnico in pravico občinstva, da jo izve, ne glede na to, kakne bi bile možne posledice zanj osebno;

2) da brani svobodo informiranja, komentiranja in kritike;

3) da objavlja samo informacije, katerih vir pozna, da ne prikriva bistvenih informacij ter da ne spreminja vsebine besedil in dokumentov;

4) da se ne poslužuje nepoštenih metod za to, da bi prišel do informacij, fotografij ali dokumentov;

5) da spoštuje zasebno življenje oseb;

6) da popravi vsako informacijo, ki se izkaže kot netočna;

7) da spoštuje poklicno skrivnost in da ne odkriva vira informacije, ki jo je dobil zaupno;

8) da kot grobo profesionalno kršitev razume naslednje: plagiat, klevetanje, obrekovanje, sramotilne in neutemeljene obtožbe, sprejemanje podkupnine v kakršni koli obliki - tako za objavljanje kot neobjavljanje novice;

9) da poklica novinarja ne prepleta s poklicem prodajalca oglasov ali propagandista, da ne sprejema nobene naloge - neposredne ali posredne - od naročnika oglasa;

10) da zavrača vse pritiske in da navodila sprejema samo od za to pristojnih oseb v uredništvu.

Vsak novinar, dostojen tega imena, se obvezuje, da bo dosledno spoštoval gornja načela. Skladno s pravnimi predpisi vsake države novinar v primeru spora o poklicni časti sprejema samo presojo svojih kolegov; pri tem mora biti izključeno vsako vladno ali drugo vmešavanje.

Deklaracija o pravicah

1) Novinarji zahtevajo pravico svobodnega pristopa do vseh virov informacij in pravico, da svobodno raziskujejo vse dogodke, ki pogojujejo javno življenje. Proglašanje kakšne informacije o javnih ali zasebnih zadevah za tajnost je lahko izjema, katere motivi morajo biti jasno obrazloženi;

2) Novinar ima pravico, da odpove poslušnost vsemu, kar bi bilo v nasprotju s splošno usmeritvijo in z nalogami, opisanimi v njegovi delovni pogodbi, kot tudi vsako poslušnost, ki v tej pogodbi ni neposredno predvidena;

3) Novinarja se ne sme siliti v delovanje ali v izražanje mnenja, ki bi bilo nasprotno njegovi vesti in prepričanju;

4) Uredništvo mora biti obveščeno o vsaki pomembni odločitvi, ki bi utegnila vplivati na življenje podjetja. Pred končno odločitvijo vsakem ukrepu, ki zadeva sestavo uredništva (zaposlovanje, odpuščanje, premeščanje ali napredovanje zaposlenih), se mora delodajalec najmanj posvetovati z njim;

5) Skladno s svojim položajem in odgovornostjo ima novinar pravico ne samo do tistega, kar mu zagotavlja kolektivna pogodba, temveč tudi do osebne pogodbe, s katero se mu zagotavlja gmotna in moralna varnost, kot tudi plačilo, ki ustreza njegovi družbeni vlogi in ki jamči njegovo ekonomsko neodvisnost.

München, 23.-24. november 1971

(Vir slovenskega prevoda: Media forum )

Izvirnik v angleškem jeziku:

DECLARATION OF THE RIGHTS AND DUTIES OF JOURNALISTS

(Approved at a meeting of representatives of the Journalists' Unions of the six countries of the European Community in Munich, Germany, on November 23-24,1971. It was later adopted by the International Federation of Journalists (IFJ) and by most journalists' unions in Europe.)

Preamble

The right to information, to freedom of expression and criticism is one of the fundamental rights of man.

All rights and duties of a journalist originate from this right of the public to be informed on events and opinions.

The journalist's responsibility towards the public excels any other responsibility, particularly towards employers and public authorities.

The mission of information necessarily includes restrictions which journalists spontaneously impose on themselves. This is the object of the declaration of duties formulated below.

A journalist however, can respect these duties while exercising his profession only if conditions of independence and professional dignity effectively exist. This is the object of the following declaration of rights.

Declaration of duties

The essential obligations of a journalist engaged in gathering, editing and commenting news are :

1. To respect truth whatever be the consequence to himself, because of the right of the public to know the truth ;

2. To defend freedom of information, comment and criticism;

3. To report only on facts of which he knows the origin; not to suppress essential information nor alter texts and documents;

4. Not to use unfair methods to obtain news, photographs or documents;

5. To restrict himself to the respect of privacy;

6. To rectify any published information which is found to be inaccurate;

7. To observe professional secrecy and not to divulge the source of information obtained in confidence;

8. To regard as grave professional offences the following: plagiarism, calumny, slander, libel and unfounded accusations, the acceptance of bribe in any form in consideration of either publication or suppression of news;

9. Never to confuse the profession of a journalist with that of advertisements salesman or a propagandist and to refuse any direct or indirect orders from advertisers;

10. To resist every pressure and to accept editorial orders only from the responsible persons of the editorial staff.

Every journalist worthy of that name deems it his duty faithfully to observe the principles stated above. Within the general law of each country, the journalist recognises, in professional matters, the jurisdiction of his colleagues only; he excludes every kind of interference by governments or others.

Declaration of rights

1. Journalists claim free access to all information sources, and the right to freely inquire on all events conditioning public life. Therefore, secret of public or private affairs may be opposed only to journalists in exceptional cases and for clearly expressed motives.

2. The journalist has the right to refuse subordination to anything contrary to the general policy of the information organ to which he collaborates such as it has been laid down by writing and incorporated in his contract of employment, as well as any subordination not clearly implicated by this general policy.

3. A journalist cannot be compelled to perform a professional act or to express an opinion contrary to his convictions or his conscience.

4. The editorial staff has obligatorily to be informed on all important decisions which may influence the life of the enterprise. It should at least be consulted before a definitive decision on all matters related to the composition of the editorial staff e.g. recruitment, dismissals, mutations and promotion of journalists is taken.

5. Taking in account his functions and responsibilities, the journalist is entitled not only to the advantages resulting from collective agreements but also to an individual contract of employment, ensuring the material and moral security of his work as well as a wage system corresponding to his social condition and guaranteeing his economic independence.

Aktualno

Priča smo najbolj brutalnemu posegu politike v medije do zdaj

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) z zaskrbljenostjo spremljamo namero vladajoče koalicije, da po postopku, ki je predviden tako rekoč za izredne razmere v državi, zamenja vodstvo RTV Slovenija. Tako brutalnemu političnemu posegu politike v javno RTVS in medije do zdaj še nismo bili priča.

Preberite več ...

Stališče ZNP o popravkih medijske zakonodaje

Stališče in predlogi Združenja novinarjev in publicistov o treh predlogih novel, ki jih je v javno obravnavo dalo ministrstvo za kulturo.

Preberite več ...

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.si. Pogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2., med 17.00 in 18.30.