Odbor ZNP RTV SLO je trem hišnim sindikalnim organizacijam poslal vprašanje, kakšne bodo posledice novega zakona o RTVS ta zaposlene na javnem zavodu. Pismo v celoti objavljamo v nadaljevanju, prav tako tudi odgovor nanj. 

Združenje novinarjev in publicistov

Odbor ZNP RTV SLO

Ljubljana, 26. Oktobra 2010

Sindikatu kulturno-umetniških ustvarjalcev RTV SLO (Peter Kosmač)

Koordinacija novinarskih sindikatov RTV SLO ( Lojze Skok)

Sindikat delavcev radiodifuzije (Tom Zalaznik)

Novi Zakon o RTV SLO naj bi formalno-pravno pričel veljati s 1. Januarjem 2011, ko se bo spremenil tudi status RTV hiše. To pa pomeni, da RTV SLO ne bo več del javnega sektorja. V zvezi s tem nas zanima, ali se sindikati RTV SLO ukvarjajo s posledicami tega sprejetega zakona in kaj bodo v skladu s svojimi pristojnostmi storili?

1. Sprememba statusa RTV SLO pomeni tudi to, da bodo zaposleni izločeni iz dosedanjega zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada, ker so vanj lahko vključeni le javni uslužbenci. Kakršenkoli drugačen angažma že privarčevanih sredstev (v kakšnem drugem javnem pokojninskem skladu), ali njihov dvig pa pomeni obdavčitev dosedanjih sredstev. Kako naslovni sindikati ukrepajo v zvezi s tem pomembnim problemom?

2. Prav tako ni povsem jasno, ali in kdaj bo lahko vodstvo RTV SLO odpovedalo dosedanjo kolektivno pogodbo in celo individualne pogodbe, ki so bile usklajene z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Novo vodstvo naj bi tako po prehodnem obdobju zaposlenim izdalo nove delovne pogodbe, prišlo pa naj bi celo do večjih odpuščanj. Kaj o tej temi menijo naslovni sindikati?

3. V skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju bi zaposleni na RTV morali od delodajalca dobiti tretjo četrtino uskladitve, kar pa se pri izplačilu plač 15. oktobra 2010 ni zgodilo. Kakšno je stališče naslovnih sindikatov do tega vprašanja oz. problema? Ali sindikati zaposlenim svetujejo, da v zvezi s tem delodajalca, to je RTV SLO, tožijo, saj so posamezni zaposleni mnenja, da bi to bilo treba storiti!

4. Kakšni so stvarni rezultati nedavne stavke sindikatov javnega sektorja (t.i. Posedijevih sindikatov), ki so se ji pridružili tudi sindikati RTV SLO oziroma, kaj je stavka na RTV v resnici dosegla?

Za odgovore na zgornja vprašanja, ki so zagotovo zanimiva tudi za vse zaposlene na RTV, se Vam zahvaljujem

Vinko Vasle,

Odbor združenja novinarjev in publicistov RTV SLO

Spoštovani!

Sindikat KUU RTV S je vse od prvih osnutkov ZoRTVS zastopal stališče, da statusna sprememba ne bo koristila tako Zavodu kot tudi zaposlenim in, se razume, ne bo v funkciji snovanja kakovostnejših programskih vsebin. Sodeloval je na usklajevalnih sestankih na MK, na matičnem odboru Državnega zbora in s pisnim pojasnilom poslancem in včeraj svetnikom državnega sveta. SNS na MK ni deloval v interesu zaposlenih v RTV in ni spoštoval predhodnega dogovora o skupnem nastopu na usklajevalnih sestankih za ZoRTV S, zato je SKUU po nekaj sestankih javno razgrnil problem in izrazil nestrinjanje tako s predlogi snovalcev zakona kot tudi z držo SNS.

Glede na prvo vprašanje/problem moram povedati, da tako SNS kot tudi SDRS nista podpisala KP za vzajemni zaprti pokojninski sklad javnih uslužbencev; SKUU ga je in tako omogočil zaposlenim, da se del (polovica) dezindeksacije plač v javnem sektorju (bilo je v času vstopanja Slovenije v EU in prevzemanja evra) ohrani v obliki premije za ZVPSJS. Izločitev zaposlenih iz sklada ni možna kar tako in zaradi ZoRTVS. Gre namreč za premije, ki jih plačujemo zaposleni iz, kot sem zapisal, dela dezindeksacije; delodajalec ne daje nič, le nakazuje premije na evidenčne račune zaposlenih. V KP ZVPSJS so navedeni pogoji/sankcije za izstop: takojšnja 25% obdavčitev, 6,5% izstopni stroški in še plačilo dohodnine za leto, v katerem bi premije dvignili.

SKUU se zavzema, v primeru, da bi zaposleni morali zapustiti sklad, dvig celotnih že vplačanih premij brez kakršnih koli stroškov in obdavčitev/dohodnine. Do tega smo upravičeni, ker ne bi izstopili po lastni volji. Izjeme so le zaposleni, ki se upokojujejo.   Morda še tole: po novi zakonski ureditvi bo sklad razdeljen na več pod skladov, ki bodo imeli različno donosnost in seveda različno tveganost naložbe v rentno zavarovanje. Podobno kot imajo angleški in ameriški pokojninski skladi.

Drugo vprašanje ima tale odgovor: najmanj 6 mesecev je odpovedni rok, vmes pride lahko arbitraža, mediacija, tožba, kar pomeni, da bomo zadevo »vlekli« vsaj še leto in več dni. Prekinitve zaposlitvenih pogodb ni možno brez utemeljenih poslovnih razlogov; zgolj statusna sprememba ni poslovni razlog, prav tako ne nova organiziranost; najmanj, kar mora delodajalec ponuditi (ZDR), je nova zaposlitvena pogodba. SKUU je oblikoval že ob vstopanju v nov plačni sistem poseben sklad za pravne pomoči in tožbe, tako da smo pripravljeni na vse , no, skoraj na vse.  

Tretji odgovor je: pravica do tretje četrtine je zapadla 1. 10. 2010 , to smo dosegli tako, da smo se 30. 9. kot stavkovni odbor pogajali z vladno pogajalsko skupino, vodila jo je ga. Kamnar, ki ni prepoznala niti naše časovne niti vsebinske strategije, tako, da smo ob 24.00 razglasili zapadlost pravice. Zapadlost terjatve pa je različna v javnem sektorju, odvisno od dneva izplačila plač; v RTV le-ta zapade 15. 11. 2010. Če nakazil ne bo, bo vložena skupinska tožba in kazenska ovadba zoper odgovorno osebo v RTV. Na nadzornem svetu sem dobil zagotovilo, da je denar planiran: 300-tisoč evrov do konca planskega leta 2010 in 1,2 za prihodnje leto. Namreč, ca 1200 zaposlenim pripada odprava nesorazmerij. Pooblastilo odvetniku je podpisano. Rezultati stavke so bili v okoliščinah in razmerah, ki jih podoživljamo na pričakovani/začrtani ravni. Stavka v RTV je pokazala, da je izvedba le-te po poklicnih skupinah najučinkovitejša, izločene so bile notranjepolitične vsebine, v nadaljevanju stavke pa bi bile okrnjene tudi posamezne oddaje.

SKUU ni bil zagovornik predloga, da bi »ukinjali« oddaje lastne produkcije in jih nadomestili z generiranjem t.i. pižame/kravla, še manj pa da bi izklapljali repetitorje/oddajnike, mednarodno režijo in končno kontrolo. Za kaj ne, ne bom pojasnjeval. Komunikeji pred posameznimi oddajami so delovali učinkovito in so bili v sozvočju z izvedbo stavke v drugih delih javnega sektorja: carina, policija, zdravstveno zavarovanje, zdravstvo, knjižnice, gledališča … Pomembno je, da ni bilo nikakršne škode, kot posledica stavke.

Ker je SKUU RTV na vodstvo naslovil tudi tri lastne stavkovne zahteve, ki so vezana na roke, je stavko le zamrznil do prvega datuma morebitne neizpolnitve stavkovnih zahtev, te so: oblikovanje TV-izvedbe z začetkom delovanja 1.1.2011 (skupina že dela na projektu/organigramu); optimalna zasedba orkestra, kot izhaja iz dogovora, ki je bil podpisan leta 2008 ob podpisu aneksa h KP JZ RTV S in tretja, ureditev delovnega časa v produkciji, ki bo zagotavljal večjo humanizacijo delovnega procesa in posledično optimalno planiranje zaposlenih. Sporazum o stavkovnih zahtevah je podpisan in pomeni obligacijo, sicer sledi …  

LP

P. Kosmač  

Pripis: Zapisal bi lahko še veliko podrobnosti/fines, ki morda za tokratno pisanje niso toliko pomembne.