Medijsko lastništvo in profesionalizem  - okrogla miza v organizaciji ZNP

Jazz club Gajo

Beethovnova ulica 8, Ljubljana

Združenje novinarjev in publicistov je v klubu Jazz Gajo v Ljubljani pripravilo okroglo mizo, na kateri so ljudje različnih profilov spregovorili o lastništvu medijev in profesionalizmu. Osnovna ugotovitev je bila, da so pritiski na medije bili, so in bodo, da pa se jim lahko novinarji uprejo le, če bodo gojili visoko profesionalnost in etično zavest. 

Okrogla miza: Pritiskom se lahko uprejo samo sami novinarji

Ljubljana, 7. decembra  - Sociolog in publicist Matej Makarovič je pri tem ocenil, da v zadnjem času počasi v ozadju izginjajo razmerja med novinarji in politiki, namesto njih pa v ospredje prihajajo razmerja med novinarji in kapitalom. Pri tem Makarovič vidi tri nevarnosti. "Prva, zelo verjetna nevarnost je želja lastnikov po hitrem zaslužku, zaradi česar lahko pride do pretirane komercializacije časopisa. Druga, manj verjetna nevarnost, je, da skuša lastnik svoj časopis izkoristiti za propagiranje politične opcije, ki mu je osebno blizu. Tretja, zelo verjetna, nevarnost pa je, da skuša lastnik medij zlorabiti kot sredstvo pritiska na trenutno oblast, zato da bi si od države zagotovil ugodnejšo obravnavo," je dejal Makarovič. Rešitev, da se nič od naštetega ne bi dogajalo, Makarovič vidi v splošni regulaciji, ki bi preprečevala monopolna lastništva medijev, in v razvoju uredniškega in novinarskega profesionalizma, ki se bo znal upreti takšnim pritiskom.

Profesor na Fakulteti za družbene vede Igor Lukšič je ocenil, da so bitke, ki se bijejo med novinarji in lastniki, vedno iste, zato vprašanje ni, kdo so lastniki, ampak kam gre trend ravni kakovosti časopisov. "Trend ravni kakovosti je v upadanju. To pa zato, ker imamo opravka s padcem celotne civilizacijske ravni, ki si postavlja zgolj eno vrednoto, to je, naj se vsak uči zgolj iz tistega, kar potrebuje za trenutno življenje," je dejal.
Po Lukšičevih besedah vsa "prerivanja okoli medijev", ki smo jim priča, gojijo neko napačno iluzijo, da je s tem medijem mogoče narediti marsikaj, ki pa je, kot je dejal, "iluzija kratkega diha": "Gre za misel, da s tem, ko se nečesa polastiš, to obvladuješ in nato delaš... Kaj delaš? To kaj delaš, nam manjka," je ocenil Lukšič.

Proti temu je nastopil ekonomist Rado Pezdir, ki je menil, da pri medijskih zgodbah nikakor ne gre za iluzijo, ampak za problem "sistemske narave". "Ko smo želeli v okviru strateškega sveta izpeljati nekatere reforme, smo bili označeni za največje demone v zadnjih sto letih. Na enak način je bila medijsko umorjena Bajukova vlada. To niso tako nedolžne reči. Gre za sistemski problem," je menil Pezdir.

Nekdanji odgovorni urednik Mladine in zdajšnji urednik spletne strani Vest.si Jani Sever je ocenil, da razmerja med novinarji in lastniki niso tako kritična, kot se morda zdi: "Mediji imajo pač lastnike in nesmiselno bi bilo pričakovati, da jih ne bi imeli. Obstajajo pa neka polja avtonomije med lastniki in upravo ter upravo in novinarji, ki se jih ne sme preseči. To polje je bilo po mojem mnenju preseženo v nedavnem intervjuju, ki ga je s predsednikom vlade Janezom Janšo opravil direktor TV Slovenija Jože Možina. Direktor se tu ne bi smel postaviti v vlogo novinarja."

V.d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla je menil, da je položaj slabši, kot meni Sever. Menil je, da lastniki novinarjev ne bi smeli nikoli zlorabljati za svoje interese. Kot nesprejemljivo je ocenil dejstvo, da ima Pivovarna Laško po zadnji Nacionalni raziskavi branosti v lasti 60 odstotkov vseh tiskanih medijev v državi. "To je zelo velika moč za vplivanje in uveljavljenje svojih poslovnih interesov," je ocenil. Opozoril je tudi na problem Dnevnika, ki ga ima v lasti DZS: "Zelo zanimivo bi bilo analizirati, kako je Dnevnik pisal o prevzemu Term Čatež, ki jih želi prevzeti DZS." Dodal je še, da novinarji ne smejo dopustiti, da postanejo "piar bilten svojih lastnikov". Šurla je tudi povedal, da se je danes prijavil na nedavno objavljeni razpis za odgovornega urednika Maga.

V nadaljevanju okrogle mize so organizatorji k razpravi povabili tudi poslušalce. Novinar Dela Peter Kolšek je v svojem razmišljanju tako ocenil, da je do zadnjih dogajanj na Delu prišlo zato, ker je politika dovolila kapitalu, da je na široko stopil vanjo. Menil je tudi, da so se večji pritiski na medije začeli šele v zadnjih letih.

Temu je ugovarjala novinarka Gorenjskega glasa Marjeta Smolnikar, ki je menila, da ni pošteno, da se navaja, da so se pritiski začeli šele leta 2004. Kot je dejala, je sama pritiske čutila veliko prej in to "v veliko večji meri".

Kolšek je nato ponovil, da pritiskov pred letom 2004 ni bilo, čemur so nato ugovarjali še drugi novinarji iz občinstva. Razpravo je še pravočasno pomiril Peter Jančič in dejal, da si ne želi "novega Vročega stola".

Tomaž Zalaznik iz Nove revije je med občinstvom pokazal na publicista Viktorja Blažiča in dejal, da je Blažič "slaba vest slovenskega novinarstva". "Ko so ga pred 20 leti kot novinarja vrgli z Dela, se zanj ni zavzel nihče. Oblast se mu je sredi devetdesetih na simbolni ravni sicer opravičila, novinarji Dela pa ne," je dejal.

Oglasil se je tudi nekdanji generalni direktor RTV Slovenija in aforist Žarko Petan. Dejal, je da v Sloveniji ni medija, ki bi ga lahko prebral, ker nobeden ni dovolj kakovosten.