Združenje novinarjev in publicistov ocenjuje, da predlog Zakona o medijih, ki ga je vlada na predlog ministrice za kulturo Majde Širca poslala v zakonodajni postopek državnega zbora , ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato pozivamo premierja Boruta Pahorja, da ga umakne iz procedure. Predlagani medijski zakon je namreč še bolj sporen in avtoritaren od podobnega madžarskega medijskega zakona, ki ga je morala sosednja država zaradi pritiskov mednarodne javnosti in mnenja evropske komisije spremeniti.

Zakon zaradi številnih določil ne ustreza demokratičnim standardom, ministrica za kulturo in vlada pa očitno slovensko medijsko krajino pojmujeta kot svoj ideološki plen. Zakon vsiljuje misel, da so mediji in novinarji nujno zlo, zato je treba pripraviti takšno zakonsko ureditev, ki bo čim večkrat na različne načine v tem medijskem prostoru politično in celo kazensko arbitrirala. Ne nazadnje o takšnem odnosu vladajoče koalicije do medijev, novinarstva in novinarske profesionalnosti govori najobširnejše in najbolj precizno poglavje o kazenskih določbah, kar priča o veliki restriktivnosti tega predloga zakona in o zastraševanju novinarjev.

V samem predlogu zakona je najbolj sporna določba o svetu za medije, ki ga imenuje državni zbor z navadno večino glasov navzočih poslancev. V resnici gre za organ nadzora in celo cenzure, ki bi na osnovi ideološko-politične večine v tem organu praktično odločal o svobodi medijev pri nas nasploh. Med drugim naj bi ta politično imenovani organ dajal predhodna mnenja v zvezi s prodajo medijev oziroma deležev v medijskih družbah. Toda še veliko bolj sporno je njegovo vmešavanje v avtonomijo novinarskega dela in organiziranja. Popolnoma žaljivo do novinarskega dela in poklica nasploh je, da bi tak organ spremljal spoštovanje etičnih in profesionalnih standardov v medijih, za kar so po sedanji veljavni ureditvijo zadolžene novinarske profesionalne organizacije. Popolnoma nedopustno pa je, da naj bi ta politično izbrani organ predlagal zunanje predstavnike novinarskih častnih razsodišč. To je napad na svobodo tiska in novinarskega organiziranja brez primere v sodobni Evropi!

Prav takšno pojmovanje medijev, ki se kaže skozi institut sveta za medije, je dokaz, da sicer že zelo trhla in načeta koalicija vseeno želi olastniniti medijski prostor, ne nazadnje tudi tako, da prag za obvezno priglasitev koncentracije medijev postavlja prenizko in da koncentracijo medijev pojmuje samo v luči svoje (ne)zmožnosti nadzora nad mediji nasploh. Na to je opozarjal tudi v. d. direktorja urada za varstvo konkurence Damjan Matičič, ki ni hotel dati soglasja k predlaganemu zakonu, zaradi česar ga pristojna ministrica za gospodarstvo Darja Radić ne želi imenovati za predstojnika tega urada.

Predlog Zakona o medijih naj bi po trditvah same ministrice Širce na primer bolj restriktivno uredil vprašanje pravice do popravka in odgovora. V resnici kaj bistvenega sploh ne spreminja, ampak nekatere stvarne probleme veljavnega zakona o medijih pušča nespremenjene. Zelo sporen je del v predlog Zakona o medijih, ko gre za tako imenovani sklad za pluralizacijo! Zakon ne opredeljuje nobenih natančnejših pogojev oziroma kriterijev, kar seveda pomeni uzakonitev dosedanjo nesprejemljive prakse ministrstva za kulturo, ko v resnici velikokrat ni bilo najbolj jasno, čemu je kdo javna, proračunska sredstva prejel, bilo pa je znano, da je možna delitev po kriteriju »tovarišijske pomoči« oziroma na podlagi politične pripadnosti.

Problematične so tudi določbe, ki urejajo status samostojnega novinarja – zlasti v točki, da prosilec v zadnjih treh letih ne sme biti obsojen na novinarskem častnemu razsodišču. Ne samo da imamo v Sloveniji trenutno dve častni razsodišči novinarskih organizacij, ampak pri tem ne gre za inštitut sodnega pregona in za sodišče, pač pa za etični in vrednostni organ. Častno sodišče ne obsoja, ampak presoja in poučuje ter v skladu z etičnim kodeksom in profesionalnimi standardi usmerja delovanje novinarjev. Večina novinarjev ni članov nobene od novinarskih organizacij, zato jih njihova častna razsodišča niti ne morejo in ne smejo obsojati. Iz istega razloga je problematična tudi določba, da mora predlagatelj za status samostojnega novinarja predhodno pridobiti mnenje najmanj ene registrirane strokovne organizacije novinarjev. Po dosedanji praksi so se morali prosilci včlaniti v tako organizacijo, sicer niso dobili njenega priporočila, kar pa je v nasprotju z ustavno pravico do svobode združevanja in organiziranja.

Še posebej je v predlogu Zakona o medijih sramotno določilo iz poglavja o pravicah in obveznostih odgovornega urednika. Zakon predpisuje, da mora odgovorni urednik med drugim oblikovati pravila za izbiro in vključevanje komentarjev; komentar, pravi zakon, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora odgovorni urednik v najkrajšem času umakniti. Ne ministrstvo za kulturo, ne ministrica Majda Širca in ne vlada očitno ne vedo, da je novinarski komentar novinarska zvrst, ki je že dolgo definirana in da o novinarskem komentarju ni mogoče razsojati na podlagi nekih napisanih uredniških pravil! Še huje je, ker zakon predvideva, da mora odgovorni urednik komentarje, ki ne ustrezajo nekim njegovim pravilom, umakniti, saj ta dikcija neprikrito in direktno uvaja cenzuro mnenj in pogledov.

Generalno gledano pa je iz predloga Zakona o medijih razvidno, da gre za birokratsko-administrativno zapleteno materijo (na primer določilo o uredniškem statutu), ki poleg politizacije in ideologizacije v medijske hiše vnaša tudi nove spore in konflikte. Predlog Zakona o medijih po prepričanju ZNP torej ne ustreza nobenemu kriteriju sodobnega, svobodnega in demokratičnega urejanja medijev, čeprav se v svojih obrazložitvah po nemarnem sklicuje na evropsko demokratično prakso 21. stoletja. Če vlada oziroma parlament ne bosta umaknila spornega zakona, bomo o zmanjševanju standardov svobode tiska in omejevanju novinarske avtonomije obvestili ustrezne mednarodne ustanove vključno z Evropskim parlamentom in Svetom Evrope. Sramota, da tak medijski zakon predlaga ministrica Majda Širca, ki je bila sama vrsto let novinarka!

Združenje novinarjev in publicistov

Igor Kršinar, predsednik

Ljubljana, 17. junija 2011