Združenje novinarjev in publicistov v drugem vmesnem poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 opozarja na čedalje večje pritiske vladajoče politike na slovenske medije. Pred referendumom o zakonu o RTV Slovenija so se okrepile izražene želje nekaterih vladajočih politikov in njim naklonjenih kolumnistov po zamenjavah nekaterih novinarjev na nacionalni televiziji. Poslanec Andrej Magajna je ob izstopu iz poslanske skupine največje vladne stranke SD izjavil, da so se njegovi poslanski kolegi pogovarjali o novinarjih, ki naj bi jih odstranili po uveljavitvi novega zakona. Najbolj naj bi njegove kolege v poslanski skupini SD motile oddaje o komunističnih pobojih po drugi svetovni vojni v Sloveniji ter zlasti novinarja Jože Možina in Rosvita Pesek. Prav tako poslance vladajoče koalicije in njihove kolumniste najbolj motijo še nekateri novinarji, ki so kritični do vladajoče politike, med drugim tudi ustvarjalci oddaje Pogledi Slovenije, ki jo vodi Uroš Slak, nekdanji voditelj oddaje Trenja na komercialni televiziji POP TV, ki so jo junija lani ukinili ob političnih pritiskih. Poleg tega je vodja poslanske skupine druge največje koalicijske stranke Zares Cveta Zalokar Oražem ob vprašanju glede čistk na RTVS izjavila, da ne bi škodovalo, če bi kakšen slab novinar izgubil službo, kar dodatno zbuja skrb nad tem, da se bodo res začela odpuščanja novinarjev, ki niso po volji vladajoče koalicije.

Na politične pritiske vladajoče politike na slovenske medije so letos opozorili tudi štirje odgovorni uredniki slovenskih medijev. Politične razloge ukinitve oddaje Trenja je najprej potrdil Bojan Traven, takratni odgovorni urednik Kanala A, sestrske televizije POP TV, ki so ga kmalu za tem razrešili s položaja. Traven je tudi odkrito spregovoril, kako oglaševalske agencije vršijo pritiske na medije v primeru poročanja o dogodkih, ki so za vladajočo politiko neprimerni. Najhujši politični pritiski so se dogajali v času najodmevnejših afer Ultra in bulmastifi. V primeru afere bulmastifov sta poleg Travna o pritiskih spregovorila še takratni odgovorni urednik Dnevnika v odstopu Ali Žerdin in odgovorni urednik Financ Peter Frankl. Žerdin je govoril o pritiskih agencije, ki je klicala novinarko, in za pritiske okrivil takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Frankl je govoril o pritiskih odvetnika Mira Senice, vplivnega partnerja notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal. Na politični vpliv vlade na časopis Delo je ob svoji razrešitvi opozoril celo nekdanji odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki danes – zanimivo – opravlja funkcijo direktorja vladnega urada za komuniciranje.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) z zaskrbljenostjo ugotavlja, da  tudi drugi osnutek zakona o medijih, ki ga je ministrstvo za kulturo 17. novembra objavilo na svoji spletni strani, vsebuje možnost, da inšpektor prepove delovanje posameznega medija. Člena, ki je govoril o omenjeni prepovedi, sicer v drugem osnutku zakona ni več, je pa možnost prepovedi v zakon pripeljana skozi stranska vrata.  Drugi odstavek 101. člena osnutka namreč določa, da ima inšpektor v primeru ugotovitve kršitve zakona pravico in dolžnost, odrediti ukrepe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Med temi zakon o inšpekcijskem nadzoru v svojem 34. in 35. členu predvideva tudi možnost, da inšpektor pravni osebi prepove opravljanje dejavnosti in odredi zapečatenje prostorov, v katerih opravlja dejavnost. V primeru, da bi torej nek medij kršil 6. člen osnutka zakona, ki prepoveduje izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, bi lahko torej inšpektor na podlagi svoje subjektivne presoje mediju prepovedal opravljanje dejavnosti. To pa je ureditev, ki jo je v javni razpravi o prvem osnutku zakona obsodila večina novinarske in pravne strokovne javnosti in spominja na zloglasni verbalni delikt iz časa jugoslovanske zakonodaje. 

Združenje novinarjev in publicistov je zaskrbljeno nad politično gonjo proti nekaterim novinarjem na nacionalni RTV, ki se utegne razplamteti zlasti, če se bodo uresničile napovedi čistk nad novinarji, ki niso po volji vladajoče koalicije. Na takšne namere je ob izstopu iz poslanske skupine največje vladne stranke opozoril tudi poslanec Andrej Magajna, ob tem pa navedel, da se vladajoči politiki pogovarjajo o novinarjih , ki naj bi jih po sprejetju novega zakona odstranili. Gre za novinarje, ki so za oblastnike moteči bodisi zaradi kritičnih pogledov na aktualno dogajanje bodisi zato, ker razkrivajo pretekla hudodelstva (povojne zločine). Takšne izjave potrjujejo, da osnovni namen novega zakona ni večanje novinarske avtonomije, kot zatrjujejo predlagatelji, ampak prav nasprotno, še večja podreditev javnega zavoda vladajoči politični opciji.

Združenje je že večkrat opozorilo, da predlagani zakon o RTVS ni primerljiv s podobnimi evropskimi zakoni, ni bil usklajen niti z novinarskimi organizacijami niti s strokovno skupino, ki je bila posebej imenovana za oblikovanje tega zakona, prav tako ni bil dosežen niti minimalni konsenz z opozicijo. Referendum, ki je ustavno zagotovljena demokratična pravica, je zato izhod v sili.

V Združenju novinarjev in publicistov obsojamo kazenski pregon novinarjev, ki so kritično pisali o delu sodnice Mojce Kocjančič Zalar, žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja, in zahtevamo spremembo za državo sramotnih določb kazenskega zakonika.

Zahtevo naslavljamo leto po tem, ko je bil odpuščen novinar in urednik Borut Meško. Po politični odpovedi delovnega razmerja in brutalni človeški ter profesionalni diskreditaciji je Meško maja letos zaradi hude bolezni umrl. Pri Združenju novinarjev in publicistov znova opozarjamo na nerazumno ravnanje in krivico, ki mu je ne more nihče več popraviti. Kot je znano, ga je po večmesečnem šikaniranju odpustil direktor državne STA Bojan Veselinovič, ki ga je na ta položaj imenovala vlada Boruta Pahorja. Zato je tudi premier Pahor osebno odgovoren za takšno nesprejemljivo ravnanje do našega pokojnega novinarskega kolega.

Združenje poziva vse medijske hiše v državi, novinarske organizacije in državljane, da nas podprejo pri zahtevi po spremembi za državo sramotnih določb kazenskega zakonika. Kazenski pregon, ki ga je žena pravosodnega ministra Aleša Zalarja, višja sodnica Mojca Zalar Kocjančič, sprožila proti številnim novinarjem zaradi domnevne razžalitve, je zadnji v seriji očitnih primero, ki kažejo uzakonjeno nespoštovanja svobode tiska. Razgaljajo sistem stalnega državnega nadlegovanja in nadzorovanja novinarjev, ki bo državo na lestvici svobode tiska v prihodnosti potisnil še pod sramotno 46 mesto, kamor je zdrsnila letos. Žena pravosodnega ministra je policijske preiskave sprožila celo proti novinarjem, ki so samo povzemali vsebino konfliktov ob odločanju o priporu domnevnih trgovcev z mamili in objavili odzive tistih, ki bi se lahko čutili prizadete. Če je pisanje o tem nedopustno in zahteva policijske preiskave, je s tem ukinjeno vsako pošteno obveščanje ljudi o dogajanju v državi. V državi, kjer že takšna nedolžna poročila preiskuje policija, ker le omenjajo ženo pravosodnega ministra in njeno morebitno vlogo, bi moralo biti novinarje in državljane strah. Politiki, druge uradne osebe in celo župani, če se čutijo prizadete zaradi pisanja medijev, imajo po kazenskem zakoniku izjemno široko pravico zahtevati od tožilcev in policije, da morajo preiskovati ravnanje novinarjev, jih zasliševati in s tako zbranimi dokazi na sodišču zastopati »dobro ime in čast« pomembnih funkcionarjev vseh vej oblasti.