Združenje novinarjev in publicistov v poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 opozarja na čedalje večje pritiske vladajoče politike na slovenske medije. Največji problem predstavljajo kazenski postopki zoper novinarje, ki jih državno tožilstvo po uradni dolžnosti vodi na zahtevo državnih in občinskih funkcionarjev. Tako je na zahtevo ljubljanskega župana Zorana Jankovića policija tik pred koncem leta zaslišala odgovornega urednika revije Reporter Silvestra Šurlo, ki je v komentarju kritiziral nedotakljivost župana Jankovića in njegove politične povezave pri nekaterih sumljivih poslih, o katerih so poročali mediji. Takoj po novem letu pa je državno tožilstvo prav tako na zahtevo župana Zorana Jankovića vložilo obtožni predlog zoper novinarja Dela Boruta Tavčarja, ki se je šaljivo izražal o odnosih med mestno upravo in holdingom javnih podjetij v lasti mestne občine Ljubljana. Ljubljanski župan je zahteval kazenski pregon tudi zoper karikaturista Mikija Mustra in urednika Financ Uroša Urbasa, vendar ga je državno tožilstvo zavrnilo. Nekaj mesecev pred tem smo v Združenju novinarjev in publicistov obsodili tudi kazenski pregon novinarjev več časopisnih hiš, ki so kritično pisali o delu sodnice Mojce Kocjančič Zalar, žene pravosodnega ministra Aleša Zalarja.

Našo večkratno zahtevo za spremembo za državo sramotnih določb kazenskega zakonika, ki omogočajo državnim in lokalnim funkcionarjem, da sprožijo kazenski pregon zoper novinarje, ki naj bi jih s svojim pisanjem domnevno razžalili, je pravosodno ministrstvo zavrnilo z obrazložitvijo, da je sedanja ureditev v kazenskem zakoniku primerna. Ta je nekoč varovala jugoslovanske partijske oblastnike in tedanji sistem (tako imenovani verbalni delikti), pozneje jo je v svojem kazenskem zakoniku ohranila tudi demokratična slovenska država, državni zbor pa je leta 2008 ta privilegij razširil še na župane. Po sedanjem kazenskem zakoniku novinarjem in odgovornim urednikom zaradi razžalitve državnega ali lokalnega funkcionarja grozi denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Po našem mnenju so takšni postopki države proti novinarjem namenjeni zastraševanju in spodbujanju samocenzure. Državni in lokalni funkcionarji na ta način skušajo s pomočjo represivnih organov zatreti vsako kritiko svojega dela, kar ni le napad na svobodo javne besede, ampak tudi na temeljne vrednote demokracije.

Problematična je tudi napoved zaslišanja novinarjev, ki so pisali za časopisa Slovenski tednik in Ekspres, ki sta izhajala nekaj mesecev pred volitvami leta 2008. Zaslišanje je napovedala poslanka največje vladne stranke SD Melita Župevc, predsednica preiskovalne komisije, ki preiskuje morebitno polično odgovornost javnih funkcionarjev pri izdajanju in financiranju omenjenih časopisov. Po našem mnenju je komisija po zakonu pristojna samo za preiskovanje javnih funkcionarjev, ne pa tudi novinarjev. Združenje nasprotuje temu, da se morali novinarji zaradi svojega pisanja v omejena časopisa zagovarjati pred politiki, ker je namenjeno javnemu linču novinarjev, ki niso naklonjeni sedanji vladajoči koaliciji. Tako zaslišanje po našem mnenju pomeni tudi politični napad na svobodo tiska in degradacijo novinarskega poklica, zato smo novinarjem odsvetovali sodelovanje s takšno komisijo.

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje izdajanje Slovenskega tednika in Ekspresa, je napovedala, da bo na prihodnjih sejah zaslišala tudi novinarje, ki so po njenih podatkih pisali za katerega od preiskovanih brezplačnikov. Med drugim je kot pričo želela zaslišati tudi odgovorno urednico Ekspresa Barbaro Smisl, ki po nasvetu odvetnika na zastavljena vprašanja ni odgovarjala.

Združenje novinarjev in publicistov ostro protestira, da si politični organ, kar ta preiskovalna komisija je, drzne na svoje seje vabiti posameznike ali posameznice, ki se ukvarjajo z novinarskim delom.  Po našem trdnem prepričanju nobena komisija – pa četudi se imenuje preiskovalna – nima nobene pravice, da zaradi povsem političnih in tudi politikantskih obračunov vabi in zaslišuje novinarje.

Protest ZNP zaradi policijskega pregona Silvestra Šurle

Združenje novinarjev in publicistov protestira zaradi policijskega zaslišanja odgovornega urednika revije Reporter Silvestra Šurle, zoper katerega je pobudo za kazenski pregon podal ljubljanski župan Zoran Janković. Podobnih kazenskih pregonov, ki jih zoper novinarje zahteva ljubljanski župan, je še več. Župan Janković skuša z ustrahovanjem zatreti vsako kritiko svojega dela, kar ni le napad na svobodo javne besede, ampak tudi na temeljne vrednote demokracije.

Zoran Janković je zahteval kazenski pregon celo zoper karikaturista Mikija Mustra, ker ga je v reviji Reporter upodobil sredi stadiona v hitlerjanski pozi, vendar ga je državno tožilstvo že zavrnilo, saj si ni moglo privoščiti mednarodne sramote. Znano je namreč, da v demokratičnem svetu karikaturiste preganjajo le še islamski ekstremisti.

Odgovorni urednik Reporterja je osumljen kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, ker je v uvodnem komentarju Združba nedotakljivih ljubljanskemu županu očital nedotakljivost in politično zaščito pred kazenskimi postopki.

Združenje novinarjev in publicistov v drugem vmesnem poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 opozarja na čedalje večje pritiske vladajoče politike na slovenske medije. Pred referendumom o zakonu o RTV Slovenija so se okrepile izražene želje nekaterih vladajočih politikov in njim naklonjenih kolumnistov po zamenjavah nekaterih novinarjev na nacionalni televiziji. Poslanec Andrej Magajna je ob izstopu iz poslanske skupine največje vladne stranke SD izjavil, da so se njegovi poslanski kolegi pogovarjali o novinarjih, ki naj bi jih odstranili po uveljavitvi novega zakona. Najbolj naj bi njegove kolege v poslanski skupini SD motile oddaje o komunističnih pobojih po drugi svetovni vojni v Sloveniji ter zlasti novinarja Jože Možina in Rosvita Pesek. Prav tako poslance vladajoče koalicije in njihove kolumniste najbolj motijo še nekateri novinarji, ki so kritični do vladajoče politike, med drugim tudi ustvarjalci oddaje Pogledi Slovenije, ki jo vodi Uroš Slak, nekdanji voditelj oddaje Trenja na komercialni televiziji POP TV, ki so jo junija lani ukinili ob političnih pritiskih. Poleg tega je vodja poslanske skupine druge največje koalicijske stranke Zares Cveta Zalokar Oražem ob vprašanju glede čistk na RTVS izjavila, da ne bi škodovalo, če bi kakšen slab novinar izgubil službo, kar dodatno zbuja skrb nad tem, da se bodo res začela odpuščanja novinarjev, ki niso po volji vladajoče koalicije.

Na politične pritiske vladajoče politike na slovenske medije so letos opozorili tudi štirje odgovorni uredniki slovenskih medijev. Politične razloge ukinitve oddaje Trenja je najprej potrdil Bojan Traven, takratni odgovorni urednik Kanala A, sestrske televizije POP TV, ki so ga kmalu za tem razrešili s položaja. Traven je tudi odkrito spregovoril, kako oglaševalske agencije vršijo pritiske na medije v primeru poročanja o dogodkih, ki so za vladajočo politiko neprimerni. Najhujši politični pritiski so se dogajali v času najodmevnejših afer Ultra in bulmastifi. V primeru afere bulmastifov sta poleg Travna o pritiskih spregovorila še takratni odgovorni urednik Dnevnika v odstopu Ali Žerdin in odgovorni urednik Financ Peter Frankl. Žerdin je govoril o pritiskih agencije, ki je klicala novinarko, in za pritiske okrivil takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Frankl je govoril o pritiskih odvetnika Mira Senice, vplivnega partnerja notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal. Na politični vpliv vlade na časopis Delo je ob svoji razrešitvi opozoril celo nekdanji odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki danes – zanimivo – opravlja funkcijo direktorja vladnega urada za komuniciranje.