Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) opozarja, da poročila mednarodnih organizacij o človekovih pravicah v Sloveniji, kar zadeva medije in svobodo tiska, niso popolna. Zato združenje v dopolnilo in celovitejši vpogled ponuja pričujoče poročilo o svobodi tiska v Sloveniji in stanju na področju medijev. Združenje smo ustanovili 14. novembra 2007 kot odgovor na politično pristranskost Društva novinarjev Slovenije, ki je novinarstvo večkrat zlorabljalo za interese leve politične opcije, ki je večino časa na oblasti. Tako je bilo tudi v primeru novinarske peticije proti cenzuri in političnim pritiskom, v kateri so obtožili takratno vlado Janeza Janše, hkrati pa zaradi lastne politične orientacije zanemarili politične pritiske in cenzuro s strani politikov in strank leve politične opcije. Združenje novinarjev in publicistov povezuje novinarje in urednike različnih medijev in redne komentatorje v slovenskih medijih, kateri osnovna dejavnost ni novinarstvo.

Združenje meni, da je ključni problem svobode tiska v Sloveniji pomanjkanje politične pluralnosti medijev. Vodilne slovenske časopise preko povezanih lastnikov obvladuje zgolj leva politična opcija, ki izhaja iz nekdanjih strank naslednic komunističnega režima. To so Socialni demokrati - SD (naslednica zveze komunistov), Liberalna demokracija Slovenije - LDS (naslednica nekdanje socialistične zveze mladine), Zares (stranka, ki je nastala po sporu v LDS, vodi jo dolgoletni nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Golobič). Ker konservativnih dnevnikov ni, so stranke, ki ne pripadajo omenjeni levi politični opciji (Slovenska demokratska stranka - SDS, Slovenska ljudska stranka - SLS, NSI - Nova Slovenija), v izrazito slabšem položaju, kar zadeva obravnavo v medijih. Dnevnika Slovenec in Jutranjik, ki sta bila ustanovljena v devetdesetih, pa nista mogla preživeti na razmeroma majhnem slovenskem časopisnem trgu, ki ga obvladujejo tri največje  časopisne hiše - Delo, Dnevnik in Večer , ki so imele monopolni položaj že v prejšnjem nedemokratičnem sistemu.

Združenje novinarjev in publicistov meni, da prinaša osnutek predloga sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija bistveno slabšo ureditev tega javnega servisa v primerjavi s sedanjo. Tako je že ena od ključnih določb predlaganega zakona, ki predvideva, da naj bi tri od enajstih članov sveta RTVS imenoval kar predsednik države, protiustavna.Predsednik republike takšnih pooblastil po ustavi nima, zakon RTV pa mu jih mimo ustave ne more podeliti. Čeprav so strokovnjaki za ustavno pravo na to protiustavnost opozorili že med postopkom snovanja predloga zakona, jo je ministrica za kulturo Majda Širca gladko spregledala.

V nasprotju z ministrico smo v ZNP tudi prepričani, da krčenje števila članov programskega sveta RTVS z 29 na zgolj enajst pomeni nedopustno koncentracijo politične moči. Deset od enajstih članovnovega sveta bo namreč neposredno ali posredno imenovala izključno politika: poleg predsednika še državni zbor in nacionalni svet za kulturo, ki ga na predlog vlade imenuje državni zbor. Sam predlog sestave sveta RTVS kaže na težnje sedanje vladajoče politike, daželi obvladovati javni zavod tudi v primeru, če na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne doseže večine. To je namreč razvidno iz predloga, da naj bi imeli člani novega sveta RTVS kar sedemletni mandat, medtem ko imajo člani sedanjega programskega sveta največ štiriletnega. S tem bi si zdaj vladajoča politična opcija zagotovila prevladujoč vpliv na RTVS za vsaj nadaljnjih sedem let.

Posebej problematičen je tudi predlog, da zaposleni v javnem zavodu, med njimi tudi novinarji, ne bodo več imeli svojih predstavnikov v novem svetu RTVS, kot jih imajo v sedanjem programskem svetu in so jih imeli tudi v prejšnjem svetu RTVS. Svet RTVS namreč imenuje generalnega direktorja RTVS in programska direktorja radia in televizije ter v določenih primerih odloča tudi o odgovornih urednikih. Popolnoma neprimeren pa je predlog, da bi lahko po novem kar svet RTVS neposredno mimo uprave razreševal odgovorne urednike.Zaskrbljujoč je tudi namen vladajočih, da bi sedanjim odgovornim urednikom na RTVS predčasno zaključili mandat, kar znižuje standarde veljavne ureditve. Združenje novinarjev in publicistov zato opozarja na nevarnost političnega obračuna z uredniki, ki morda niso po volji aktualne vladajoče politike.

Predlog, po katerem naj bi parlamentarni program prešel v pristojnost državnega zbora, ki bo celo imenoval odgovornega urednika, razumemo kot norčevanje iz načel novinarske avtonomije in neodvisnosti. Tudi statusne spremembe RTVS, ki naj bi iz javnega zavoda prešel v posebno obliko pravne osebe, za katero bi se uporabljali predpisi za delniške družbe, so povsem nedomišljene.

Ministrico za kulturo pozivamo, naj osnutek zakona umakne iz javne razprave innaj ob upoštevanju mnenj ter predlogov kritikov predstavljene novele na ministrstvu za kulturo pripravijo spremembe zakona RTVS, ki bodo javnemu zavodu omogočile razvoj na bolje, ne pa na slabše.

Ljubljana, 25. november 2009

Upravni svet Združenja novinarjev in publicistov

Igor Kršinar, predsednik

Izjava ZNP na novinarski konferenci 5. novembra 2009 o odpustitvi odgovornega urednika STA:

    Direktor STA Bojan Veselinovič je 3. novembra 2009 odpustil odgovornega urednika Boruta Meška. Znano je tudi, da je Veselinoviča za direktorja STA imenovala vlada Boruta Pahorja, kot je prejšnjo direktorico Alenko Paulin imenovala vlada Janeza Janše. Razlika med ravnanjem sedanje Pahorjeve in prejšnje Janševe vlade ter med Veselinovičem in prejšnjo direktorico STA Alenko Paulin pa je več kot očitna - slednja ni odpustila nobenega redno zaposlenega urednika ali novinarja. Prejšnja odgovorna urednica Nadja Podobnik je ob imenovanju Meška za odgovornega urednika julija 2007 postala celo njegova namestnica, sedanji Pahorjev nameščenec pa je odgovornega urednika z neprepričljivimi krivdnimi razlogi vrgel na cesto in je danes, na dan boja novinarjev proti političnim ali kapitalskim pritiskom, brez socialnega in zdravstvenega varstva.

    Premier Borut Pahor pravi, da je to interna stvar STA, v katero se ne on ne vpleta, čeprav je prav njegova vlada imenovala direktorja državne tiskovne agencije in čeprav je kot edini družbenik odgovorna za zakonitost njenega delovanja. Ko se v Italiji zgodi, da direktor javne RAI odpusti novinarja, ki ni po volji premierja Silvia Berlusconija - nekaj podobnega se je sicer že zgodilo - zaradi tega protestirajo vse italijanske novinarske organizacije in ta eksces obsodijo tudi nekatere evropske institucije. Pri nas Društvo novinarjev Slovenije molči in se spreneveda, novinarskemu zastopstvu na STA, ki je podprlo predlog Pahorjevega direktorja o razrešitvi , pa se o hkratni odpustitvi odgovornega urednika, kar je vsebina 4. člena münchenske deklaracije o pravicah novinarjev v takih primerih, ni zdelo vredno niti opredeliti.