Obstaja resen sum, da volilni štab sedanjega predsednika države dr. Danila Türka predvolilnega brezplačnika Z roko v roki ni prijavil računskemu sodišču skladno z zakonodajo. V poročilu o volilni kampanji je naveden časopis Predsedniške volitve, za katerega so predračun za tisk plačali šest dni po izidu publikacije Z roko v roki. Po preverjenih informacijah so Türkov predvolilni časopis uredili novinarji Dela Revije pod vodstvom odgovorne urednice Obrazov Gordane Sredojević, vendar v poročilu volilnega štaba niso navedeni stroški za novinarsko delo. V uradu predsednika republike na naša konkretna vprašanja ne odgovarjajo.

Predvolilni časopis Z roko v roki je izdal volilni štab Danila Türka, izšel je 11. oktobra 2007, volivci smo ga prejeli v svoje poštne nabiralnike še pred prvim krogom predsedniških volitev, ki je potekal deset dni pozneje. Obsegal je 16 strani, narejen pa je bil kot pravi tabloid, kakršnega lahko ustvari le profesionalna novinarska ekipa. Že na prvi pogled je bil podoben revijam tipa Obrazi ali Lady: veliko fotografij in pozitivnih novic, seveda o predsedniškem kandidatu Danilu Türku, v družbi s svetovnimi osebnostmi, moda, horoskop, križanka (s fotografijo sedanjega predsednika) in humor, za slednje sta poskrbela Tone Partljič in Iča Putrih.

Na naslovnici za Türka propagira Jasna Kuljaj, ki je prepričana, da bo zmaga Danila Türka v slovenski parlament pripeljala več žensk. Zanj osebno stavi Benka Pulko, prav tako se tudi Špeli Močnik predsedniški kandidat zdi »galanten in dovolj ljudski«. Ob robu je »modni dodatek« s fotografijo nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja z ženo s podpisom »Lepo je imeti lepo oblečenega predsednika«, pod njim pa fotomontaža Danila Türka z ameriško igralko Angelino Jolie s podpisom »V družbi zvezd«. Fotografija Toneta Partljiča napoveduje satiro »ljudskem človeku« na zadnji strani, kateremu je posvetil celo pesem Danilo dramilo. V časopisu smo lahko med drugim lahko prebrali intervju Bernarde Jeklin s »Slovencem z East Riverja z Bledom v srcu«, kakor je poimenovala Danila Türka. Dr. Manca Košir je pripravila kramljanje s Štefko Kučan, Barbaro Türk in dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, o čemer je bilo objavljeno poročilo. Na naslednji strani pa je prispevek o ženskah Danila Türka – mami Mariji, ženi Barbari in hčerki Heleni – kakšna svetlolasa ljubica ni omenjena, saj sta si z ženo »zvesta že 32 let in še vedno uživata v vsakem skupnem trenutku.«

Pomoč novinark Dela Revije

V kolofonu so kot avtorji prispevkov zapisani dr. Ljubica Jelušič, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Dragica Wedam Lukić, Tone Partljič, dr. Danica Purg, dr. Vito Turk, dr. Manca Košir, Gorazd Drevenšek, Ivo Daneu in Bernarda Jeklin. Omenjeni so v časopisu resda objavili svoje prispevke, dvomimo pa, da je kdo med njimi pisal tabloidno obarvane novičke in poročila ter likovno in tehnično uredil časopis. Pravi novinarski avtorji so ostali javnosti skriti in neznani. Po naših informacijah so časopis Z roko v roki uredili novinarji Dela Revije pod vodstvom odgovorne urednice Obrazov Gordane Sredojević Goge, nato pa so ga na računalnikih podjetja Delo Revije še oblikovali in postavili.

Informacijo nam je potrdila tudi Bernarda Jeklin, prva dama rumenega tiska, ki je ob tem dodala, da sama pri tem projektu ni sodelovala: »Jaz sem sodelovala pri pripravi časopisa stranke Zares pred evropskimi volitvami, ker sem bila tudi sama kandidatka. Glede Türkovega časopisa pa vprašajte Gogo, ona je sodelovala in pomagala, kar so jo zaprosili.« Na vprašanje, ali jo je sama priporočila, je Jeklinova odgovorila nikalno: »Najbrž so jo poklicali, ker je zelo dobra urednica in zna delati časopise.«

Urednica Gordana Sredojević nas je zavrnila: »Sem na bolniški, zato prosim, da me ne nadlegujete.« Na vprašanje, ali bo odgovorila na pisna vprašanja, v katerih jo sprašujemo o njeni vlogi pri izdelavi časopisa Z roko v roki, pa je odvrnila: »Tega ne komentiram.« Zanimivo, da se je pred časom pred novinarskimi kolegi sama hvalila, da se lahko Türk za zmago na volitvah zahvali njej, ker mu je naredila tako dober časopis. Morda je to celo res, saj je bila razlika med Danilom Türkom in Mitjo Gasparijem v prvem krogu zelo tesna: manj kot pol odstotka oziroma nekaj več kot tri tisoč glasov.

Vsekakor je neverjetno, da za početje svojih novinarjev v podjetju Delo Revije ne bi nič vedeli. Pomočnik direktorja za revijalni program Tine Guzej, ki je bil tudi leta 2007 dobro seznanjen z vsemi njihovimi projekti, namreč trdi, da mu ni znano, da bi podjetje Delo Revije sodelovalo pri projektu priprave in izdaje časopisa Z roko v roki: »Če slučajno je, v kar pa dvomim, je definitivno brez moje vednosti in brez mojega sodelovanja.«

Predsednikov urad brez pojasnil

Informacije smo želeli preveriti tudi na uradu predsednika republike Danila Türka. Organizator njegove volilne kampanje je bil Franc Perčič, ki je v uradu zaposlen kot svetovalec predsednika republike za gospodarska vprašanja, vendar ni hotel odgovarjati na konkretna vprašanja: kdo je bil izdajatelj časopisa Z roko v roki, kdo je uredil časopis in kolikšen honorar je prejel, kdo so bili avtorji prispevkov in kolikšen honorar so prejeli, katera tiskarna ga je tiskala, kolikšni so bili stroški urejanja, izdajanja in poštnine časopisa ter kdo jih je plačal ter zakaj izdajatelj in založnik izvoda omenjenega časopisa ni poslal Narodni univerzitetni knjižnici, kot veleva zakon. Od leta 2006 so izdajatelji publikacij dolžni vsaj en izvod poslati Nuku (pred tem so to morale tiskarne), kar pa se v primeru časopisa Z roko v roki ni zgodilo. Do izvoda Türkovega brezplačnika nam je vseeno uspelo priti po drugih virih.

Pripravljeni nam ga niso bili poslati niti v uradu predsednika Türka niti organizator kampanje Franc Perčič, ki je na naša vprašanja odgovoril zelo suhoparno: »Med volilno kampanjo smo izdali nekaj publikacij, ki niso imele statusa časopisa v skladu s tedaj veljavnim zakonom. Vse finančne in druge podatke v zvezi z volilno kampanjo sva organizatorja volilne kampanje posredovala Računskemu sodišču, ki je kampanjo revidiralo. Poročilo je javno dostopno na spletnih straneh Računskega sodišča Republike Slovenije in vsebuje vse podatke v zvezi z volilno kampanjo.«

Računsko sodišče ni dobilo ustreznih podatkov

Računsko sodišče v svojem poročilu o kampanji predsednika Türka ni videlo nepravilnosti, čeprav iz njega ni mogoče razbrati podatkov o časopisu Z roko v roki. Enako velja tudi za poročilo o volilni kampanji, ki ga je računsko sodišče prejelo od organizatorja volilne kampanje Franca Perčiča. Iz tega poročila je kvečjemu razvidno, da je volilni štab za tisk časopisa »Predsedniške volitve« odštel 30.240,96 evra družbi Leykam tiskarna, in sicer je bil predračun plačan 17. oktobra 2007, končno plačilo pa je bilo izvedeno 22. oktobra 2007. Pošti Slovenije so med drugim 16. novembra 2007 plačali 76.086,31 evra za »distribucijo nenaslovljene pošte vsem distribucijam«, istega dne pa so ljubljanski enoti Pošte plačali še 39.219,50 evra za »prenos 449.930 kosov nenaslovljene direktne pošte«. Seveda pa ne vemo, ali se ti podatki sploh nanašajo na časopis Z roko v roki. Ne samo, da je navedeno drugačno ime časopisa, ampak je Z roko v roki izšel 11. oktobra 2007, torej šest dni pred tem, ko je bil plačan predračun za tisk časopisa Predsedniške volitve. Ali sta torej izšla dva predvolilna časopisa in enega volilni štab Danila Türka sploh ni prijavil Računskemu sodišču?

Vnovič smo se obrnili na organizatorja volilne kampanje Francija Perčiča z obrazložitvijo, da poročilo, ki ga je poslal Računskemu sodišču, ne vsebuje odgovorov na naša vprašanja. Tudi tokrat nas je pustil brez njih: »Iskreno me čudi vaše ponovno postavljanje vprašanj, na katera ste že prejeli celovit odgovor: volilni štab sedanjega predsednika sploh ni izdajal medijev, za katere bi moral v skladu s tedaj veljavno zakonodajo navajati posamezne nosilce funkcij, zato so vsa vaša nadaljnja vprašanja popolnoma brezpredmetna. Volilna kampanja je potekala in je bila vodena v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, kar je nenazadnje ugotovilo in potrdilo tudi računsko sodišče. Volilna kampanja sedanjega predsednika je bila tudi sicer zgledno pregledna, kar boste zagotovo zlahka ugotovili, če boste pregledali poročilo organizatorjev volilne kampanje. Poročilo vsebuje vse podatke, po katerih sprašujete. Enako potrditev boste dobili tudi ob prebiranju časnikov, ki so pisali o volilni kampanji sedanjega predsednika.«

Tudi Računsko sodišče smo obvestili, da poročilo organizatorja volilne kampanje ne vsebuje odgovorov na naša vprašanja, zato nas je zanimalo, ali je možno, da časopisa Z roko v roki sploh niso prijavili Računskemu sodišču in če bi bilo tako dejanje v nasprotju z zakonom. Vnovič so nas napotili na organizatorja volilne kampanje, ki vnovič ni bil pripravljen odgovarjati na konkretna vprašanja in je dopisovanje »zaključil«. Računsko sodišče pa je nazadnje odgovorilo, da »iz priloge 9a poročila organizatorja volilne kampanje ne izhaja, ali se stroški, na katere smo vas posebej opozorili v drugi elektronski pošti z dne 11. 8. 2011 (fotografske usluge in priprava za tisk, distribucija nenaslovljene pošte, tisk zloženke, avtorska pogodba in podobno - med to sodi tudi tisk časopisa "Predsedniške volitve" v znesku 30.240,96€- glej stran 4/11 v Prilogi 9a), nanašajo na publikacijo, po kateri povprašujete (podčrtali v Računskem sodišču). Ponovno poudarjamo, da vam odgovor na to poda lahko le organizator volilne kampanje, saj so bili predmet revizije računi iz predloženega seznama (Priloga 9a k poročilu o volilni kampanji, ki smo vam ga že posredovali), ki nam jih je predložil organizator. Revizorji v reviziji pregledajo vso dokumentacijo, ki jo organizator predloži računskemu sodišču.«

Odprta vprašanja Türkovega brezplačnika

Ker smo skušali razrešiti dilemo, ali se podatki o časopisu Predsedniške volitve vendarle nanašajo na časopis Z roko v roki, smo se še zadnjič obrnili na Perčiča, vendar nam do zaključka tega članka (do konca četrtka) ni odgovoril. Dodati je treba, da smo vprašanja Perčiču postavljali vse od 8. avgusta in da je bil z njimi ves čas seznanjen tudi urad predsednika Türka, ki nas je vztrajno pošiljal k Perčiču. Kot da bi bilo »legalistu« Türku vseeno, ali je organizator njegove kampanje kršil zakonodajo. Če časopisa Z roko v roki ni prijavil Računskemu sodišču, je zagotovo kršil zakon o volilni in referendumski kampanji. Tudi če bi se izkazalo, da se podatki časopisa Predsedniške volitve nanašajo na časopis Z roko v roki, je problematično, zakaj ga je Računskemu sodišču prijavil z drugačnim imenom. Če držijo tudi javno objavljeni podatki o natisnjenih 750 tisoč izvodih, ga je tiskarna Leykam tiskala po izjemno nizki ceni, saj je tisk enega izvoda te enkratne številke časopisa stal le štiri cente. Za toliko bi po mnenju poznavalcev stroškov volilne kampanje morale druge stranke odšteti zgolj za zgibanko.

Iz predloženih podatkov prav tako ni mogoče razbrati, koliko so plačali posameznim avtorjem in uredniku za urejevanje časopisa. Podjetje Delo Revije, kjer so po naših informacijah uredili Türkov predvolilni časopis, je po poročilu organizatorja volilne kampanje prejelo le 20,90 evra za 11 izvodov revije Jana, 11,45 evra za 5 izvodov revije Obrazi in 14,31 evra za 11 izvodov revije Lady. Na seznamu pravnih in fizičnih oseb, ki so jim bile plačane storitve in izdelki, ni novinarjev, ki so soustvarjali predsedniški časopis. Če bi bilo njihovo delo prostovoljno, torej brez plačila, bi jih morali navesti kot donatorje, kar prav tako niso storili.

Vsekakor bi to moralo biti vsaj zanimivo predsednici parlamentarne komisije za brezplačnike Meliti Župevc (SD), ki je bila v času predsedniških volitev leta 2007 vodja službe za stike z javnostjo volilnega štaba Danila Türka, pozneje pa predsednikova svetovalka. Župevčeva ni odgovorila na naša vprašanja, ampak nas je tudi ona napotila k organizatorju volilne kampanje. Kovačeva kobila je vedno bosa, kot pravi pregovor, toda Župevčeva je še dvolična, saj celo želi zaslišati novinarje, ki so pisali v brezplačnika Slovenski tednik in Ekspress. Pred njenim pragom – v primeru Türkovega brezplačnika – pa se še kar naprej praši.

Igor Kršinar

Reporter, 28. 8. 2011

Preberite še:

http://www.znp.si/index.php/arhiv/270-brezplacniski-cirkus-melite-zupevc