Združenje novinarjev in publicistov
ZNP podelil častna priznanja Boruta Meška za leto 2021 natisni

Združenje novinarjev in publicistov je podelilo častna priznanja Boruta Meška za leto 2021, ki jih od leta 2011 podeljuje za posebne dosežke na področju novinarstva in publicistike. Tudi letos so nagrajenci trije.


podelitev 2021

Častno priznanje za življenjsko delo je prejela publicistka in pedagoginja Miroslava Cencič, priznanji za posebne novinarske in publicistične dosežke pa novinarja TV Slovenija dr. Jože Možina in Igor Pirkovič.

Zaradi znanega epidemiološkega položaja v državi javne podelitve priznanj letos ne bomo izvedli, priznanja pa (smo) bomo nagrajencem izročili osebno.

Obrazložitve priznanj:

Dr. Miroslava Cencič, prejemnica častnega priznanja Boruta Meška 2021 za življenjsko delo


Dr. Miroslava Cencič je najprej doštudirala poklic učitelja in po šestih letih diplomirala  iz psihologije in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi je  na Gimnaziji Postojna poučevala psihologijo, filozofijo in pedagogiko, na vajeniški šoli pa družbeno-moralno vzgojo. Pri svojem pedagoškem delu se je med drugim posvečala strokovnemu usposabljanju učiteljev, raziskovalno pa pripravi otrok na šolo - sodelovala je pri organizaciji malih šol, raziskovala zrelost šolskih novincev ter pripravljala načrte in napotke za pouk naravoslovnih predmetov v prvi triadi osnovne šole.

Leta 1961 je v Ljubljani opravila strokovni izpit za naziv profesorica srednje šole. Po številnih strokovnih znanjih iz pedagogike ter poučevanju na srednjih in višjih šolah je leta 1983 opravila magisterij iz pedagogike. Nato je leta 1988 na Reki zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv družbenih razmer na vsebino realnega izobraževanja v slovenski ljudski šoli (1774-1941). Leta 1989 je postala docentka za didaktiko. Predavala je na pedagoških fakultetah v Ljubljani in v Kopru.

Po odhodu v pokoj leta 1991 se je posvetila zgodovinskemu raziskovanju predvojne organizacije TIGR na Primorskem, ki je delovala pod raznarodovalno italijansko oblastjo. K tej raziskavi jo je pritegnilo posebej to, da so bili člani TIGR tudi njeni sorodniki. Po iskanju in pogovorih s starejšimi se je kmalu povezala z znanim tigrovcem Antonom Rutarjem. Ta ji je pomagal k razkrivanju dolgo zamolčane organizacije in njenega programa, ki je zajemal  osamosvojitev primorskega ozemlja izpod Italije in priključitev k slovenski matični pokrajini ter pridružititev vseh nekdanjih ozemelj od Trsta, Istre, Gorice do Reke (TIGR) Sloveniji. S svojim raziskovanjem in publicističnimi objavami je pomembno prispevala k širšemu pogledu in zgodovinskemu odkrivanju resnice o delovanju TIGR.

Zato si gospa dr. Miroslava Cencič za svoj življenjski cikel zasluži častno priznanje Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Dr. Jože Možina, prejemnik častnega priznanja Boruta Meška 2021 za posebne dosežke


Dr. Jože Možina je slovenski zgodovinar mlajše generacije, sociolog, novinar, avtor in režiser večjih dokumentarnih filmov, za katere je prejel že številne nagrade in pohvale. Tudi mednarodne.

Kot novinar je v slovenskem prostoru deležen veliko simpatij s svojo oddajo Pričevalci na TV Slovenija. Oddaja je skozi desetletja dosegla veliko število gledalcev vseh starosti, saj premika mejna polja za boljše spoznavanje in razumevanje naše polpretekle zgodovine. Avtor v oddaji s svojo tenkočutnostjo gosti posameznike, ki so doživeli in preživeli strahote komunističnega nasilja, in tudi take, ki so bili nehote del komunistične zgodovine, da nam Slovencem odstirajo »temni pajčolan« naše zamolčane in izkrivljene zgodovine sredi 20. stoletja.

Kot novinar gostu pusti, da na redka vprašanja odgovarja s preprostim, necenzuriranim pogovorom. Pusti mu, da oblikuje in razgalja lastno usodo in usodo svojih bližnjih ter tako s svojim pričevanjem odkriva trpljenje številnih Slovencev, njihovih družin in širše družbe pred, med in po drugi svetovni vojni. Z oddajo Pričevalci je avtor dregnil v desetletni molk, ki ga je komunistična oblast s povojnimi poboji, represijo in terorjem obvladovala in ohranjala do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Kot zgodovinar je v slovenskemu narodu kot morda svoj največji dosedanji dosežek podaril knjigo Slovenski razkol. Knjiga je, kot pravi sam, razširjeno doktorsko delo in jo je poglobljeno ustvarjal dve desetletji. Njeno vsebino je črpal iz dokumentov in še živih pričevalcev, tudi tistih, ki si še danes ne upajo spregovoriti v javnosti.

Knjiga z dokumenti in nekaterimi pričevalci opisuje in odstira dogodke, ki so slovenski narod razklali in skregali vse do današnjega dne, predvsem zaradi neusmiljene represije, ki jo je nad civilnim prebivalstvom pred in med drugo svetovno vojno izvajala OF pod vodstvom slovenskih komunistov. OF je svoje represivne pohode izvajala predvsem po vaseh na podeželju, daleč od oči okupatorja in  svetovne javnosti, kar je, kot v svoji knjigi razkriva tudi Jože Možina, vzpodbudilo nastajanje vaških uporov. Ti so nastali predvsem kot obramba pred komunističnim oziroma partizanskim nasiljem, da bi ljudje svoje družine in premoženje zaščitili pred ropanjem in pobijanjem. O tem uradno zgodovinopisje skorajda ne govori, zato so knjige, kot je knjiga Slovenski razkol, še toliko bolj dragocene.

Slovenski razkol je knjiga, ki je številnim Slovencem odprla pogled v dogajanje pred in med drugo svetovno vojno, ko so slovenski komunisti brezobzirno in neusmiljeno izvajali genocid nad delom slovenskega naroda, ki v svetovni zgodovini nima primera. Veliko od tega, kar je s pričami in dokumenti obelodanjeno v knjigi, mlajši rodovi ne bi poznali, če ne bi v svojem prvencu obelodanil Jože Možina.

Zato si dr. Jože Možina za svoje posebne novinarske in publicistične dosežke zasluži častno priznanje Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Igor Pirkovič, prejemnik častnega priznanja Boruta Meška 2021 za posebne dosežke


Igor Pirkovič je kot novinar v slovenski javnosti postal prepoznaven s svojo oddajo Razkrito na TV Slovenija, v kateri gosti različne goste, od politikov do strokovnjakov posameznih strok. Ti slovenski javnosti razkrivajo prekrite vsakdanje igre politikov, političnih strank in posameznikov, ki pomembno krojijo politiko, od katere je odvisno tudi naše življenje. V oddaji z izborom gostov in prefinjenimi vprašanji pomaga javnosti razkrivati drugačne poglede, ki gledalca opozorijo na števila vsakodnevna vprašanja, pomembna  za življenje nas in narodovo bit.

Igor Pirkovič je tudi pesnik, pisatelj in publicist, ki s svojimi pesmimi v bralcu prebudi zavest do domovine, naroda in države. Kot sam pravi, ga pisanje pesmi in iskanje rim odrine od vsakdanjih  skrbi in težav. Njegove rime so preproste in izpovedne. Zato je postal eden od slovenskih najvidnejših pesnikov samostojne Slovenije. Z verzi vzhičeno prepleta ljubezen do domovine in opeva junaštvo ter moč slovenskega naroda. Med drugim je vsa svoja čustva in ljubezen do domovine in ljudi, ki so Slovenijo iztrgali iz stoletnih stopicanj in klanjanja tujim oblastnikom, v verze zlil v pesniški zbirki Skupaj.

Njegove pesmi razkrivajo pesnikove lirične izpovedi o zemlji, ki so jo skozi stoletja obdelovali naši predniki. Zato jo moramo zdaj, ko jo imamo, trdno držati v svojih rokah, ker je naša in ker so jo oblikovali ter s svojim trudom ohranjali in za nas ohranili naši očaki, v svojih pesmih sporoča Igor Pirkovič. V pesmih se z domovino pogovarja kot s slovenskimi dekleti, vse od prekmurskih ravnic, čez štajerske gorice, preko koroških rečic in do gorenjskih očakov, da se končno iz strmega Triglavskega pogorja, čez dolenjske grič in preko kraških vinogradov spusti do slovenskega morja.

Igor Pirkovič je izpovedni pesnik. To svojo izpoved  najbolj ponazori v pesmih, kot sta: »Če ne bi takrat poguma imeli« in »Ko domovina pokliče«. V njih je izlil svoja najgloblja čustva in ljubezen do slovenske zemlje in njenih ljudi, ki so stopili v korak in udejanjili tisočletne sanje slovenskega naroda.

Zato si Igor Pirkovič za svoje posebne novinarske in publicistične dosežke zasluži častno priznanje Boruta Meška, ki ga podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.

Združenje novinarjev in publicistov 21. 12. 2012

 
facebook

twitter

Aktualno

Stališče ZNP o popravkih medijske zakonodaje


Stališče in predlogi Združenja novinarjev in publicistov o treh predlogih novel, ki jih je v javno obravnavo dalo ministrstvo za kulturo.

Preberite več ...
 
Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.