Združenje novinarjev in publicistov je v zvezi z objavo “primera” Gordane Sredojević na portalu MMC RTV SLO sprejelo naslednje stališče: Novinarka MMC Katja Pirnat je svoje delo opravila korektno in v skladu s profesionalnimi in etičnimi kriteriji, zato ZNP vse insinuacije, ki so usmerjene proti novinarki, MMC-ju in odgovornemu uredniku Urošu Urbaniji, zavrača kot zlonamerne, kot popolno sprenevedanje in poskus obrambe politikantskega nastopa Gordane Sredojević na nedavni tiskovni konferenci, na kateri je zatrdila, da je manjša fotografija na naslovni strani revije Obrazi, ki jo ureja, rezultat političnih pritiskov.

Prav tako zavračamo očitke, da je novinarka Pirnatova s podvprašanji nadlegovala Sredojevićevo, saj jo je ta celo sama pozvala, da jo v primeru nejasnosti še vpraša. Ker na nekatera vprašanja ni dovolj jasno odgovorila, med drugim ali so bile tudi velike fotografije Katarine Kresal, Zorana Thalerja in Boruta Pahorja na naslovnici Obrazov posledica političnih pritiskov, jo je novinarka to še enkrat vprašala, kar je Sredojevićeva razumela kot nadlegovanje, pri čemer jo je podprl tudi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič. Če DNS in SNS vztrajanje pri odgovoru na novinarsko vprašanje razumeta kot nadlegovanje, potem obstaja nevarnost nove novinarske prakse, po kateri bodo lahko politiki, gospodarstveniki in javne osebe novinarjem v primeru neprijetnih vprašanj začeli množično groziti z odvetniki ali drugimi skupinami pritiska.

Združenje novinarjev in publicistov podrobneje ne želi komentirati izjave upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije, odločno pa zavrača njegove navedbe in etiketiranja vseh tistih, ki so pokazali na nesprejemljivo neetično in politično motivirano izjavo Gordane Sredojević. Upravni odbor DNS namreč to označuje kot politični in ideološki spopad na truplu Dela Revij ter kot poskus linča in osebne diskreditacije, kar naj bi po DNS vse bilo odraz nekakšnega kanibalizma. UO DNS se ob tem primeru zavzema za solidarnost, kliče pa tudi k nekakšni osnovni enotnosti v slovenskem novinarstvu, ki da jo pogreša.

ZNP sporoča, da je zavezan k solidarnosti z resnico, pravico, k solidarnosti z novinarskimi profesionalnimi in etičnimi kriteriji in ne k solidarnosti politikantskih manipulacij, laži in izmišljotin. Poleg tega ZNP tudi sporoča, da je bil vedno zavezan k enotnosti v različnosti in ne k enotnosti v (ideološki, politični) istosti.

Združenje novinarjev in publicistov izraža zadovoljstvo, ker je državni zbor zavrnil predlagani zakon o medijih že v prvi obravnavi. Zakon je bil sramota za vlado, saj je bil škodljiv za novinarsko avtonomijo in je spominjal na sporni madžarski medijski zakon, o katerem je razpravljal evropski parlament. Verjeti je, da bi lahko razpravljali tudi o zakonu, ki ga je predlagala nekdanja ministrica Majda Širca, na koncu pa bi o zakonu odločali še volivci na referendumu, kar bi nas stalo najmanj štiri milijone evrov.

Najbolj sporna v predlaganem zakonu je bila določba o svetu za medije, ki bi opravljal podobne naloge kot madžarski organ, čeprav ne bi kaznoval novinarjev in medijev. Namesto njega bi to počeli inšpektorji, svet pa bi podobno nadziral medije in o tem poročal ministrstvu za kulturo. Poleg tega bi ta organ, ki bi ga parlament imenoval z navadno večino, celo razpravljal o novinarski etiki in imenoval zunanje člane novinarskih častnih razsodišč. Česa takega si niso izmislili niti madžarski vzorniki slovenskih piscev medijskega zakona.

Prav tako bi bilo sporno, celo protiustavno, da bi častno razsodišče Društva novinarjev s svojimi pogosto politikantskimi razsodbami onemogočalo pridobitev statusa samostojnih novinarjev. V pravni državi je za to pristojno le sodišče, zato je žalostno, da ministrstvo za kulturo ne premore pravnika, ki bi oranžne jurišnike na to opozoril. Podobna bedarija so bile določbe o odgovornem uredniku, ki bi po novem moral cenzurirati spletne komentarje, sicer bi ga čakala globa.