Združenje novinarjev in publicistov v drugem vmesnem poročilu o svobodi tiska v Sloveniji za leto 2010 opozarja na čedalje večje pritiske vladajoče politike na slovenske medije. Pred referendumom o zakonu o RTV Slovenija so se okrepile izražene želje nekaterih vladajočih politikov in njim naklonjenih kolumnistov po zamenjavah nekaterih novinarjev na nacionalni televiziji. Poslanec Andrej Magajna je ob izstopu iz poslanske skupine največje vladne stranke SD izjavil, da so se njegovi poslanski kolegi pogovarjali o novinarjih, ki naj bi jih odstranili po uveljavitvi novega zakona. Najbolj naj bi njegove kolege v poslanski skupini SD motile oddaje o komunističnih pobojih po drugi svetovni vojni v Sloveniji ter zlasti novinarja Jože Možina in Rosvita Pesek. Prav tako poslance vladajoče koalicije in njihove kolumniste najbolj motijo še nekateri novinarji, ki so kritični do vladajoče politike, med drugim tudi ustvarjalci oddaje Pogledi Slovenije, ki jo vodi Uroš Slak, nekdanji voditelj oddaje Trenja na komercialni televiziji POP TV, ki so jo junija lani ukinili ob političnih pritiskih. Poleg tega je vodja poslanske skupine druge največje koalicijske stranke Zares Cveta Zalokar Oražem ob vprašanju glede čistk na RTVS izjavila, da ne bi škodovalo, če bi kakšen slab novinar izgubil službo, kar dodatno zbuja skrb nad tem, da se bodo res začela odpuščanja novinarjev, ki niso po volji vladajoče koalicije.

Na politične pritiske vladajoče politike na slovenske medije so letos opozorili tudi štirje odgovorni uredniki slovenskih medijev. Politične razloge ukinitve oddaje Trenja je najprej potrdil Bojan Traven, takratni odgovorni urednik Kanala A, sestrske televizije POP TV, ki so ga kmalu za tem razrešili s položaja. Traven je tudi odkrito spregovoril, kako oglaševalske agencije vršijo pritiske na medije v primeru poročanja o dogodkih, ki so za vladajočo politiko neprimerni. Najhujši politični pritiski so se dogajali v času najodmevnejših afer Ultra in bulmastifi. V primeru afere bulmastifov sta poleg Travna o pritiskih spregovorila še takratni odgovorni urednik Dnevnika v odstopu Ali Žerdin in odgovorni urednik Financ Peter Frankl. Žerdin je govoril o pritiskih agencije, ki je klicala novinarko, in za pritiske okrivil takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika. Frankl je govoril o pritiskih odvetnika Mira Senice, vplivnega partnerja notranje ministrice in predsednice LDS Katarine Kresal. Na politični vpliv vlade na časopis Delo je ob svoji razrešitvi opozoril celo nekdanji odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki danes – zanimivo – opravlja funkcijo direktorja vladnega urada za komuniciranje.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) z zaskrbljenostjo ugotavlja, da  tudi drugi osnutek zakona o medijih, ki ga je ministrstvo za kulturo 17. novembra objavilo na svoji spletni strani, vsebuje možnost, da inšpektor prepove delovanje posameznega medija. Člena, ki je govoril o omenjeni prepovedi, sicer v drugem osnutku zakona ni več, je pa možnost prepovedi v zakon pripeljana skozi stranska vrata.  Drugi odstavek 101. člena osnutka namreč določa, da ima inšpektor v primeru ugotovitve kršitve zakona pravico in dolžnost, odrediti ukrepe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Med temi zakon o inšpekcijskem nadzoru v svojem 34. in 35. členu predvideva tudi možnost, da inšpektor pravni osebi prepove opravljanje dejavnosti in odredi zapečatenje prostorov, v katerih opravlja dejavnost. V primeru, da bi torej nek medij kršil 6. člen osnutka zakona, ki prepoveduje izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, bi lahko torej inšpektor na podlagi svoje subjektivne presoje mediju prepovedal opravljanje dejavnosti. To pa je ureditev, ki jo je v javni razpravi o prvem osnutku zakona obsodila večina novinarske in pravne strokovne javnosti in spominja na zloglasni verbalni delikt iz časa jugoslovanske zakonodaje.