|
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) z zaskrbljenostjo ugotavlja, da tudi drugi osnutek zakona o medijih, ki ga je ministrstvo za kulturo 17. novembra objavilo na svoji spletni strani, vsebuje možnost, da inšpektor prepove delovanje posameznega medija. Člena, ki je govoril o omenjeni prepovedi, sicer v drugem osnutku zakona ni več, je pa možnost prepovedi v zakon pripeljana skozi stranska vrata. Drugi odstavek 101. člena osnutka namreč določa, da ima inšpektor v primeru ugotovitve kršitve zakona pravico in dolžnost, odrediti ukrepe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Med temi zakon o inšpekcijskem nadzoru v svojem 34. in 35. členu predvideva tudi možnost, da inšpektor pravni osebi prepove opravljanje dejavnosti in odredi zapečatenje prostorov, v katerih opravlja dejavnost. V primeru, da bi torej nek medij kršil 6. člen osnutka zakona, ki prepoveduje izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, bi lahko torej inšpektor na podlagi svoje subjektivne presoje mediju prepovedal opravljanje dejavnosti. To pa je ureditev, ki jo je v javni razpravi o prvem osnutku zakona obsodila večina novinarske in pravne strokovne javnosti in spominja na zloglasni verbalni delikt iz časa jugoslovanske zakonodaje.
Povsem napačne se združenju zdijo določbe, ki govorijo o preprečevanju koncentracije, saj so povsem nejasne in ne vsebujejo niti osnovnih meril, v katerih primerih pride do koncentracije. Prav tako bo velik vpliv na to, kdaj pride do koncentracije imel svet za medije, ki ga bo imenoval DZ, torej politika. Na ta način bo v praksi prihajajo do številnih različnih subjektivnih (tudi političnih) razlag in anomalij. V ZNP smo zato mnenja, da bi bilo bolje, da glede koncentracije v veljavi z ostanejo določbe zdajšnjega zakona, ki se jih lahko po potrebi nekoliko dopolni ali popravi.
Združenje tudi nasprotuje določbam, po katerih lastnik medijev ne more spremeniti vsebinske zasnove, če se proti temu izreče 75 oziroma 65 odstotkov pri glasovanju navzočih članov uredništva. Takšne določbe so v nasprotju z ustavo in jih ne poznajo nikjer v demokratičnem svetu. Enako velja za določbo, po kateri morajo mediji opredeliti svojo vrednotno usmeritev, in pa določbo, po kateri ni mogoče imenovati oziroma razrešiti odgovornega urednika, če temu nasprotuje 75 oziroma 65 odstotkov novinarjev, ki so glasovali.
ZNP tudi zavrača birokratsko določilo, da mora izdajatelj medija vsako leto do konca februarja ministrstvu pisno sporočati, da so podatki iz razvida medijev točni, sicer mu grozi globa, ki bi pomenila konec izhajanja medija. Spornih zadev je v zakonu še več, zato menimo, da bi bilo bolje, če se tudi ta osnutek umakne iz javne razprave in naredi nov premislek o spremembah medijskega zakona.
Združenje sicer pozdravlja osnutek v delu, ko na novo opredeljuje pravico do popravka in odgovora, pri čemer še vedno obstaja nevarnost, da bi nekdo hotel objaviti popravek kar na naslovnici tiskanega medija. Podpira pa tudi odločitev, da v osnutku ne bo t.i. novinarske zbornice, ki bi po predlogu Sindikata novinarjev Slovenije odločala o podelitvi licenc novinarjem, in ji je ZNP v času javne razprave odločno nasprotoval.
Združenje novinarjev in publicistov
Upravni svet
Igor Kršinar, predsednik združenja
Ljubljana, 24. novembra 2010.
|
