Združenje novinarjev in publicistov poziva vlado, da ne sprejme povišanja davka za dodano vrednost za tiskane medije. Po napovedih naj bi na današnji seji vlada razpravljala tudi o možnosti dviga DDV za tisk, pri čemer bi dvignila stopnjo obdavčitve iz sedanjih 8,5 odstotka na 20 odstotkov. Tak ukrep bi pomenil za časopisne hiše višje stroške za splošno informativno dejavnost, zaradi česar bi se mnoge znašle na robu preživetja. Največjo škodo bi povzročil prav manjšim medijem (z naklado do 15 tisoč izvodov), ki se že zdaj težko prebijajo skozi majhen slovenski trg.

V združenju smo večkrat opozorili, da je ključni problem medijske svobode v Sloveniji pomanjkanje pluralnosti tiska, ki bi bila v primeru višje obdavčitve tiska še manjša. V zadnjih dvajsetih letih je propadlo veliko novih časopisnih projektov predvsem zaradi majhnosti slovenskega časopisnega trga in zakonodaje, ki je ščitila medijski monopol treh obstoječih časopisnih hiš. Slovenec je propadel po petih letih, prav tako tudi Republika, Jutranjik je prenehal izhajati že po treh tednih. Z večjo obdavčitvijo bi spravili v težave še tiste redke medije, ki presegajo medijsko enoumje, prav tako tudi regionalne časopise.

Združenje novinarjev in publicistov meni, da morala vlada z nižjimi obdavčitvami tiska spodbujati nove časopisne projekte in idejno pluralnost tiskanih medijev. V interesu slovenske javnosti je, da je o javnih zadevah obveščena čim bolje in iz različnih zornih kotov. Slovenija je premajhna, da bi lahko prazno proračunsko blagajno polnili iz prodaje časnikov in revij. Slovenski jezik namreč govori le dva milijona ljudi, zato izdajanje slovenskih knjig ter slovenskih časopisov in revij ne more predstavljati dobičkonosne dejavnosti kot v državah z več deset ali več sto milijoni prebivalcev.

Zato od vlade pričakujemo, da stori vse za povečanje raznolikosti slovenskega tiska in zavrne razpravo o višjih obdavčitvah tiska. V primeru zvišanja DDV za časopisno dejavnost bi slovenski medijski prostor postal manj pluralen in zato še bolj enoumen.

Združenje novinarjev in publicistov

Upravni svet

Igor Kršinar, predsednik združenja

Ljubljana, 4. oktobra 2012

Državni zbor je v sredo na predlog vlade imenoval dva nadzornika v Slovenski tiskovni agenciji, Zlato Krašovec in Martina Mlakarja. V razpravi so poslanci opozicije nasprotovali imenovanju Krašovčeve, med drugim zato, ker je članica upravnega sveta Združenja novinarjev in publicistov. To je po interpretaciji SD in PS nezdružljivo z zakonom o STA, ki določa, da član nadzornega sveta ne more biti član ali zaposlen na organu, ki je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije. ZNP pri svojem zavzemanju za krepitev svobode izražanja, medijskega pluralizma in profesionalnosti slovenskega novinarstva seveda spremlja tudi predpise, ki se dotikajo novinarstva in medijev. Poudarjamo pa, da nikakor nismo »organ, pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo medije«. Tega pooblastila nimamo, ni določeno v nobenem predpisu, ni nam ga podelila nobena politika. Smo del civilne družbe, imamo status registriranega društva, v katerega se prostovoljno povezujemo novinarji in drugi medijski ustvarjalci.

Zavajanje poslancev SD in PS o naravi našega združenja in problematiziranje članstva v njem kot ovire za imenovanje v nadzorni svet STA pomeni napad na ustavno pravico do svobode združevanja. Gre tudi za grobo kršenje ustavnega načela enakosti pred zakonom, ki med drugim določa, da so pred zakonom vsi enaki, ne glede na narodnost, raso, spol ... prepričanje ali katerokoli drugo osebno okoliščino. In nenazadnje so nekateri poslanci Zlati Krašovec odrekli tudi pravico do svobode izražanja, saj jih je zmotilo tudi, da je kolumnistka tednika Reporter. Pri tem dodajamo, da gre za dolgoletno ugledno novinarko različnih medijev, ki je zdaj sicer že upokojena. Izpad dela poslancev ni bil zgolj politikantski napad na Krašovčevo, temveč na celotno Združenje novinarjev in publicistov.

Ob problematiziranju njene kandidature za članico nadzornega sveta STA češ, da je 'vojščakinja' SDS (mimogrede Krašovčeva ni članica nobene politične stranke), v Združenju čutimo dolžnost, da spomnimo na dejanski politični obračun, ki se je v tej državni tiskovni agenciji zgodil pred tremi leti, ko je direktor Bojan Veselinovič po nekajmesečnem šikaniranju brutalno odpustil na smrt bolnega odgovornega urednika Boruta Meška. Ta je pozneje agencijo tožil, žal pa ni dočakal zunaj sodne poravnave, v kateri je STA njegovi družini izplačala odškodnino. Veselinoviča je na mesto direktorja imenovala Pahorjeva vlada, po novem zakonu o STA pa nadzorni svet. Ob tem sta bila ves čas tiho Sindikat novinarjev Slovenije in Društvo novinarjev Slovenije.

Združenje novinarjev in publicistov

Upravni svet

Igor Kršinar, predsednik

Ljubljana, 27. 9. 2012