Predsednik pomolči in reče: »Enkrat bi se morala pogovoriti ...« |
|
Žarko Petan
Svojo zelo
skrajšano časnikarsko kariero, za katero upam, da še ni končana, sem namenil
mladim, ki so na začetku poklicne poti ali se nanjo šele pripravljajo. V
jugosocialistični Sloveniji so se ljudje težko uveljavili, najlažja in za
moralno pokončnost najbolj usodna možnost je bila partijska legitimacija, ki je
odprla vsa vrata. Kajti partija je od svojih članov, ki jim je pomagala do
položajev, terjala slepo pokorščino; opraviti so morali tudi najbolj umazane
reči. Na srečo je morála - govorim o pristni, ne o lažni morali - v Sloveniji
z leti čedalje bolj usihala, tako da so se mlajši rodovi lahko lažje odločali,
povedano prislovično, za pakt s hudičem. Osebno sem poznal ljudi, ki so hoteli
nadaljevati študij v ZDA. Potni list in vizo si dobil samo, če si podpisal, da
boš Udbi poročal o ljudeh, za katere se menili, da niso naklonjeni
jugosocialistični Sloveniji. Poznal sem kolega, ki je končal študij v tujini,
požvižgal se je na podpisano zavezo, nikoli ni vohunil za znancem, kot se je
zavezal. Dokument z njegovim podpisom pa je najbrž nekje skrit, lastniki tega
tajnega arhiva lahko izsiljujejo ljudi, ki niso naredili nič prepovedanega.
Prav te dni sem v časniku bral, da so na Pravosodnem ministrstvu po skoraj
dvajsetih letih naključno našli spisek državi nevarnih oseb?!
|
Preberite več ...
|
O cenzuri in političnih pritiskih na novinarje RTV Slovenija |
|
Stane Granda
Ob nastopu moje
funkcije predsednika programskega sveta RTV Slovenija je med
nekaterimi nemalo završalo. Pri tem so mnogi izhajali iz političnega
položaja mojega predhodnika in ga primerjali z mojim, ki ga nikoli
ni bilo. Zaman je bilo moje prepričevanje, da sta funkciji zaradi
določil novega zakona neprimerljivi. Predsednik Programskega sveta
RTVS na podlagi novega zakona o RTVS v neki meri lahko vpliva na
izbor glavnega direktorja RTVS, vse ostale funkcije pa gredo v bistvu
mimo njega. Preje je bil predsednik vpleten praktično v vse
kadrovske rešitve. Po novem temu ni tako. Tako sem na primer za
Rajka Geriča kot urednika informativnega programa zvedel na
Miklošičevi cesti od nekega znanca, gledalca, ki me je prosil za
informacije o njem. Seveda jih nisem imel, saj ga niti nisem poznal.
Zaradi tega mi lahko kdo očita, da sem neresen, da bi za to moral
vedeti. Mogoče res, toda zakon o RTV mi kaj takega ne dovoljuje in
sam se skušam držati zakonov. Bolj so me zabavali tisti, ki so mi
očitali domišljavost, ker sem bil pripravljen sprejeti to funkcijo.
Nek ugleden kolega, sicer član Kučanovega Foruma 21, odtlej ob
vsakem srečanju pogleda vstran. Bolj tragična, vsaj zame, je bila
reakcija nekega drugega uglednega kolega.
|
Preberite več ...
|
|
<< Začetek < Prejšnja 11 Naslednja > Konec >>
|
Stran 11 od 11 |