Boštjan M. Turk
Pri vseh stvareh je treba začeti na začetku, to je
na koncu. Ta maksima, ki jo je Jean Baudrillard rad uporabljal v kultni reviji Le Philosophoire, je med boljšimi vodniki
skozi postmoderno družbo današnjega časa, v kateri so bistveni prav mediji.
Baudrillardova provokacija bo za potrebe naše naloge služila kot orodje, s
katerim bomo naznačili lego pojma medij v današnji družbi na eni in v svoji
etimološko-zgodovinski usodnosti na drugi strani. Medij je iz davnine: v
klasičnih jezikih pomeni dvoje - sredino, javni blagor, javnost, pa tudi
polovico (tako Langenscheidtov latinski slovar). Od teh besed je morda najmanj
pomembna prav zadnja, za današnjo rabo in opredeljevanje besede pa se nam zdi
bistvena. V svoji historični podobi »medij« tako označuje že vzpostavljen
prostor medčloveškega, socialnega dialoga, natančneje pa določa tudi ta prostor
sam, in sicer s pojmi sredina in polovica. Medij je tako na sredi med dvema polovicama,
dve, sicer soobstoječi polovici preko medija svoj odnos spreminjata iz
jukstapozicije v predikacijo, uresničujeta svojo eksistencialno in ontološko
identiteto.
Konec na začetku vprašanja zato pomeni, da se je
od dvajsetih let naprej, ko je na Zahodu začela prijemati ta beseda,
kataliziral proces, ki je v svoji dispoziciji obstajal že od nekdaj, (morda)
prvič ujet v latinske sintagme, kakršne nam razkriva omenjeni slovar. Medij,
predvsem tisti s širokim dostopom do ljudi, je začel združevati obe polovici
komunikacijske verige, to pa na način, da je en del nujno reflektiral drugega
in obratno. Medij je začel krepko zapisovati identiteto človeka, ki ga je
nagovarjal, bolje, razkrival je identiteto človeka v času, kot je le-ta določal
način in naravo občila, ki ga je predstavljalo. Medij torej ni sporočal le te
in one informacije, temveč je odražal celoten vrednosten in etičen sistem
družbe, v kateri se je pojavljal. Govoriti o medijih v današnjem času torej
predpostavlja dvoje. Govoriti o današnjem času, ker pa slovenskega časa zunaj
globalnih struktur ni več, je potrebno govoriti o globalni strukturi dobe, ki
medij prinaša, oz. dobe, v kateri se medij kot tak predstavlja.
|