Strukturni garanti novinarske profesije |
|
Bernard Nežmah
Pozitivni koncepti, s katerimi opredelimo medije, so običajno
pluralnost, svoboda in avtonomnost. Toda kakšno vsebino sploh imajo ti
trije koncepti? Če jih poskusimo strukturno določiti, jim bomo najprej
poiskali njihove opozicije. Tako pluralnost dobi svoj smisel v
nasprotovanju enotnosti, svoboda v oponiranju cenzuri in avtonomnost
proti podrejenosti. Prvi strukturni par pluralnost/enotnost na
najbolj transparentni ravni zadeva kritiške oziroma vrednostne poglede.
Če vzamemo v roke denimo dva izvoda časnika Dela, prvega iz leta 1982,
drugega iz leta 2007, in primerjamo njun odnos do aktualne vlade, bo
prvi izvod predstavljal princip enotnosti, drugi pa pluralnosti.
Za demokratične medije je tako osnovni postulat načelo pluralnosti.
Toda kaj to v praksi pomeni? Pluralnost kot princip selekcije tem in
vesti bo vsebinsko dosegla najvišjo stopnjo, kadar bo spekter družbenih
in tudi naravoslovnih tematik najširši. Ideal tega principa bi bil
prehod medija v enciklopedijo, napravljeno v dnevnem, tedenskem oziroma
mesečnem okviru. Pluralnost kot aspekt novinarskih perspektiv pa
predpostavlja sočasni obstoj različnih avtorjev, ki isti fenomen
opisujejo iz različnih zornih kotov. Toda oba modusa pluralnosti lahko
merimo po dveh načelih. Znotraj posameznega medija ali pa znotraj
medijskega prostora, ki ponavadi obsega eno državo, lahko tudi
pokrajino ali celoten kontinent.
|
Preberite več ...
|
Medijska reakcija: Smo (spet) na začetku? |
|
Jože Možina
Ko sem pred dobrima dvema letoma med čakanjem
na sejo Novinarskega častnega razsodišča na Wolfovi v Ljubljani brskal po
starem fasciklu, ki je obležal na sejni mizi in dajal vtis, da ne sodi
tja, se mi je ob bežnem pregledu
vsebine porodilo vprašanje, kolikšen razvoj smo pravzaprav v slovenskem
novinarstvu dosegli v teh dobrih sto letih (ko imamo tudi svoje društvo,
ustanovljeno marca 1905). S pozitivnim razvojem tu mislim predvsem na razvoj v
smeri vsestranske profesionalnosti in kredibilnosti posameznega občila kot tudi
pluralnosti medijskega prostora v celoti glede na nazorsko razslojenost družbe.
V fasciklu je bilo namreč nekaj spisov in dokumentov, ki so označevali začetke
organiziranega delovanja časnikarjev in prve stike, ki so jih, po spominu,
vzpostavljali s češkimi kolegi. Dokumenti so mi tako s podobo kot vsebino
vzbujali spoštovanje, visoko kulturno in izobrazbeno raven za tiste čase ter
zavest pripadnosti sredini, iz katere izhajajo. Mi pa smo se na razsodišču
pogosto dotikali ravno novinarskih napak, površnosti, celo zlorab medijev za te
ali one interese; pač to, kar je pogosto kazalo na nizko raven novinarske
etike. Da stvari ne bi idealizirali; vemo, da so bili časniki iz preloma
stoletja in pozneje torišče izredno hudih »špetirjev«, pogosto mučnih ideološko
političnih spopadov med liberalci in klerikalci, ki so šli do skrajnih meja. A
vendar so se na časnikarski odprti sceni odvili spopadi s peresi, in že, če je
takratni zainteresirani bralec spremljal oba glavna časnika - Slovenski narod od leta 1868 in Slovenca od leta 1873 - je dobil
informacije obeh nazorskih skupin. Medijski prostor je imel na tej stopnji
razvoja potrebne atribute uravnoteženja.
|
Preberite več ...
|
Mediji in novinarji med politiko in kapitalom |
|
Miro Petek
Odnos novinarstva oziroma medijev
in politike je večplasten in zanimiv, vreden
znanstvenega preučevanja in akademskih razprav, prav tako tudi
političnih debat. Ker je politika precej širok pojem, lahko znotraj
odnosa mediji in politika govorimo tudi o medijski politiki, o vplivu
politike na medije in obratno, medijev na politiko, k temu pa je
treba dodati še vprašanje kapitala in medijskega lastništva ter
njihovih političnih navezav. S tem postane preučevanje tega
področja še bolj zanimivo in vznemirljivo.
Na polje politike sem stopil po
skoraj četrt stoletja novinarskega dela. Takšni prestopi niso ravno
pogosti, vendar tudi ne kaj posebnega, posebej v zahodnem svetu in
tudi v prejšnjem sistemu ne. Na zahodu tak prestop in povratek ni
pregreha, moj korak v politiko pa se je skušal prikazati kot nekaj
škandaloznega, skoraj nemoralnega. Zame so že na samem začetku
novinarski kolegi na zalogo poudarjali, da obratne poti ni, češ
da slovensko novinarstvo politika iz vrst SDS več ne sprejme.
|
Preberite več ...
|
|