Če je v zahodnih demokracijah vpliv politike na javne medije očiten - kar po svoje ni sporno, je razumljivo in celo samoumevno - pa so v Sloveniji dominantni mediji iz zgodovinskih razlogov nepogrešljivo orožje tranzicijske levice v t.i. boju interpretacij. Še zlasti zato, ker prevladujoči mediji za levico opravljajo "umazano delo" demoniziranja desne sredine. Mnogi novinarji so se v ta proces celo dejavno vključili, ne samo s svojimi prispevki v medijih, temveč tudi s podpisovanjem ideološko in politično motivirane t.i. Zgagine peticije, ki je leto dni pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami obtoževala desnosredinsko vlado, da ogroža svobodo medijev v Sloveniji. V resnici pa podpisniki peticije - ali se tega zavedajo ali ne - niso stopili v bran svobode medijev, ampak v bran levičarskemu ideološkemu ekskluzivizmu.

        Eden od podpisnikov peticije in novinar dnevnika, ki je v lasti medijskega barona, je po parlamentarnih volitvah, ki je na oblast znova pripeljala levotranzicijsko vladno koalicijo, že predlagal uvedbo novinarskih licenc kot dovoljenje za opravljanje novinarskega poklica. V Sloveniji, kjer je med novinarji cela vrsta takih, ki vneto zagovarjajo ideološki ekskluzivizem in za katere je levičarski ideološki aktivizem sopomenka za novinarsko profesionalnost, obstaja realna nevarnost, da bi takšen sistem ponujal vzvode za čistke in celo berufsverbot - poklicno prepoved za novinarje, nezaželene levi oblasti. Po najbolj črnem scenariju bi lahko s tem sistemom "spravili na cesto" vse levici nezaželene novinarje, in to ne samo v javnih medijskih zavodih, temveč tudi v zasebnih medijih. V razvid medijev bi bili namreč po tem predlogu vpisani samo mediji, za katere pišejo novinarji z licencami.

        "Ne bom grobar Maga", je decembra 2007 izjavil predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Dela Veso Stojanov ob predstavitvi svoje kandidature za odgovornega urednika Maga. Te njegove besede še vedno hranijo v arhivu Vest.si. A ravno to je postal, potem ko je proti volji uredništva prevzel tednik in ga nato spremenil v skrajno levičarsko trobilo Pivovarne Laško. To je zgodba o uspehu Boška Šrota, Andrijane Starina Kosem, Vesa Stojanova z njegovo novo novinarsko ekipo! V enem letu so uničili revijo, ki je izhajala od leta 1995. Zdaj Mag izhaja kot brezplačna priloga ponedeljkovega Dela v posmeh tistim, ki ga niso znali prodajati na trgu. Tako kot niso znali brezplačnika Total tedna, tednika Več, športnega dnevnika As in še kaj bi se našlo v zgodovini Delovih "uspehov".

        Na spletni strani Društva novinarjev Slovenije (DNS) je ob imenu društva zapisano še »Ustanovljeno 28. marca 1905« in za mednarodno javnost še prevod »Founded March 28, 1905«. Večina obiskovalcev te spletne strani tako dobi napačen vtis, da gre za društvo s prek stoletno tradicijo, ustanovljeno še v dobi rajnke Avstrooogrske.

        Čeprav so pri DNS v prvo točko svojega Kodeksa novinarjev Slovenije zapisali, da mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in biti previden, da se izogne napakam, so sami to določbo razvrednotili že pri navajanju letnice svoje ustanovitve. Žal, kot kaže, tu sploh ne gre za napako, temveč zavajanje javnosti. Toliko bolj v oči bode dejstvo, da pri DNS podeljujejo svoje nagrade Consortium veritatis - Bratstvo resnice, sami namreč razširjajo neresnico.