Na močvirju zgrajen dvorec |
|
Biserka Karneža Cerjak
Misel, da ima vsak drugega na sumu, da je neumen, in to brez
kakršnega koli premisleka in ne da bi se vprašali, ali nisem v
resnici jaz neumen, je zapisal Fjodor Mihajlovič
Dostojevski v svojem Dnevniku pisatelja. Z njo je opisal
prevladujoče razmišljanje med ruskimi izobraženci v drugi polovici
19. stol., ki je še kako aktualno tudi za današnji čas, zlasti za
Slovenijo. Obenem pa jo lahko zapišemo malce drugače: da ima pri
nas pravzaprav vsak drugega na sumu, da je lažnivec.
Da lažem in da so v mojem članku le laži razen ene resnice, in
sicer, da je Bojan Šrot celjski župan, je Šrot najprej
zapisal v dolgem pismu kot odgovor na moj članek Fevdi celjskega
župana, objavljenega v tedniku Reporter. Pismo je
vsebovalo številne točke, v katerih je prek svojega
odvetniškega pooblaščenca, nekdanjega direktorja uprave
kriminalistične policije v Celju, po svoje prikrojil vsebino mojega
članka ter mi v posameznih točkah bodisi očital nekaj, česar
sploh nisem zapisala, bodisi se je namesto glavnega bistva
osredotočil na nepomembne, povsem obrobne zadeve.
|
Preberite več ...
|
Od Maga do Reporterja |
|
Igor Kršinar
»Odgovornost novinarja do javnosti je
nad katero koli drugo odgovornostjo, zlasti nad odgovornostjo do
delodajalca ali oblasti.« (Preambula
münchenske deklaracije o pravicah in
dolžnostih novinarjev)
Revija Reporter se je rodila kot odgovor na
sovražni politični
prevzem tednika Mag. Njen največji uspeh
je, da je njena prodana naklada večja
kot Magova, preden ga je kupilo Delo, in celo več kot
dvakrat višja od prodane naklade Maga s
spremenjeno uredniško politiko. Bralci
so torej sledili novinarjem, ne pa lastnikom preurejene revije
oziroma novinarji smo sledili bralcem in ne diktatu lastnika. Upor
novinarjev Maga se je končal tako, da
smo novinarji zaradi spora z lastnikom poiskali drugega založnika
in začeli ustvarjati novo revijo. Te
poteze denimo ni storil nihče izmed podpisnikov
tako imenovane novinarske peticije, ki je v času
Janševe vlade zaokrožila tudi v mednarodni javnosti. Nasprotno, nekateri med njimi so celo aktivno sodelovali pri
političnem preurejanju Maga in dušenju
upora tamkajšnjih novinarjev.
|
Preberite več ...
|
Ozadje politično-kapitalskega prevzema Maga |
|
Silvester Šurla
Tedenski magazin Mag je pričel izhajati leta 1995, ustanovila ga je
»četica« Delovih novinarjev z Danilom Slivnikom na čelu. Na peti strani
prve številke Maga, ki je izšla 20. aprila 1995, takoj za oglasi, je
bila objavljena karikatura Mikija Mustra -- Janez Drnovšek je po
telefonu Milanu Kučanu dejal: »[…] hej Milan, ali veš, da je tista nova
revija, tisti Mag, razprodan! Nikjer ga ni dobiti …«. V drugem delu
karikature je bil upodobljen Kučan, kako je pokupil ves Mag. Trinajst
let potem, 9. januarja 2008, ko je bil Mag uredniško prevzet, se je
uresničila karikaturistova napoved.
Na naslovnici zadnje številke, ki
je izšla ravno na dan, ko je bil, proti volji vseh zaposlenih
novinarjev, obeh slovenskih novinarskih organizacij in evropske
novinarske zveze, za odgovornega urednika s strani nadzornega sveta oz.
lastnika Dela - Pivovarne Laško, nastavljen Veso Stojanov, sta bila
upodobljena Gregor Golobič in Milan Kučan, kako ponovno krojita podobo
večine slovenskih časopisov, po novem tudi Maga. Zakaj je Mag ravno v
letu 2008 postal moteč faktor, se lahko razloži samo v kontekstu
poskusa popolne homogenizacije medijskega prostora pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, na katerih so za vsako ceno ponovno
zmagali tisti, ki so Sloveniji vladali vrsto let pred nastopom vlade premierja Janše. Ti očitno niso želeli nobenega medijskega presenečenja in jim celo
mali Mag predstavljal grožnjo, to pa ni več normalno in že meji na
paranojo.
|
Preberite več ...
|
|