Ljubljana, 2.3.2009 - Februarsko srečanje članov programskega in nadzornega sveta RTV s predstavniki oblasti na kulturnem ministrstvu je bilo predvsem izmenjava mnenj. Razlog za pogovor, kot smo na tej strani že opozorili, je bil predvsem denarne vrste. Z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je začel že Janez Drnovšek, nadaljeval Anton Rop, izpeljala pa prejšnja vlada Janeza Janše, se je vsota za plače v javnem zavodu RTV povečala za kakšno petino. Prejšnja vlada je napovedala, da bo zavodu ta finančni šok pomagala preživeti in nekaj denarja je bilo tudi že nakazanega. Po volitvah pa je nova vlada - kar je ministrica za kultura Majda Širca na zadnjem srečanju povzela - to odločitev spremenila: pomoč javnemu zavodu, da bi bilo mogoče plačati, kar so politiki uzakonili v parlamentu, bi bila po njeni oceni nezakonita.

Praktična posledica je dolgoročno nerodna. Ker plače javni zavod mora izplačevati in ker dodatnega denarja za to ni, preostane le vzeti tam, kjer je mogoče: pri stroških programa. To pa pomeni: manj za tiste, ki plačujejo javno RTV. Drugi javni zavodi podobnih zagat nimajo: tam nezakonitosti, če državni proračun pomaga pri izvedbi reforme, vlada ni odkrila. Podatki pa kažejo, da bodo težave zaradi plačne reforme, ker so se od lani povsem spremenile okoliščine (gospodarska kriza) resne vsaj še v zdravstvenem sistemu, ki finančno podobno temelji na prispevku.

Programski svet je ministrico za kulturo januarja povabil na februarsko sejo, da bi bilo o dilemah mogoče javno govoriti in bi s tem bilo tudi jasno, kakšni so cilji oblasti in zavoda. Pogovor je na koncu potekal za zaprtimi vrati na ministrstvu za kulturo; za neka časa sta se ga udeležila tudi premier Borut Pahor in predsednik parlamenta Pavle Gantar.  Glavna sporočilo je bilo, da bo oblast za evro povišala prispevek za RTV. Po ocenah finančnikov bo zavod letos s tem lahko nadomestil do polovico vsote za plačno reformo. A zagata je, ker ni povsem jasno, kdaj se bo to povišanje zgodilo. Kasneje kot bo - manj bo. Politično gledano je odločitev za povišanje prispevka pogumna, volivcev ne navduši, pomeni pa dolgoročno višje prihodke za javni zavod (ne le letos), ki so se zaradi zamrznjenega prispevka v zadnjih letih realno nižali. A plačna reforma bo zavodu odnesla več kot bo dodatnega denarja zaradi povišanja prispevka; ustaviti povišanj plač v zavodu samem, ker so bili dogovori doseženi na nacionalni ravni, pa v povsem drugačnih ekonomskih okoliščinah tudi ni mogoče doseči.

Nekaj zgodovine:  

Ali ministrica ne bo prišla? 

Ljubljana, 12.02. 2009 - Programski svet RTV je na januarski seji formalno povabil ministrico za kulturo Majdo Širca na februarsko sejo sveta. Na poziv predsednika programskega sveta Staneta Grande, da bi se predstavniki izvršne oblasti udeležili seje programskega sveta, ki bo čez dva tedna, so se z ministrstva za kulturo odzvali z vabilom članom programskega sveta na sestanek, ki bo naslednji teden potekal v veliki sejni sobi ministrstva za kulturo.

Razlog za vabilo na pogovor v programskem svetu je bil tudi v oceni, da izvršna oblast ravna neodgovorno, ker je najprej uzakonila spremembo plačnega sistema in zagotovila, da bo poskrbela denar za prehod na novi sistem, a teh zavez ni izpeljala, zaradi česar se je javni zavod RTV znašel v finančnih težavah, ki bodo prizadele tako novinarje (in ostale zaposlene) kot uporabnike servisa zaradi znižane kakovosti. Razlogov za finančne zagate je sicer še več in so javnosti znani: kljub zadnja leta nekaj časa visoki inflaciji, je prispevek za RTV denimo več let ostal nespremenjen, hkrati pa je mogoče predvidevati, da bi se lahko v letošnjem letu znižali oglasni prihodki zaradi krize.

Največ zaslug, da javni zavod zadnja leta finančno trdno deluje, ima ustavno sodišče, ki je pred leti od države zahtevalo, da mora javnemu zavodu vrniti po nepotrebnem plačane davke in del prispevka, ki ga je državni zbor za nekaj časa skušal preusmeriti k drugim medijem, hkrati pa je še prejšnje vodstvo skupaj s tedanjim svetom RTV opravilo dober posel pri delni prodaji in delni konverziji lastniškega deleža v podjetju, ki upravlja s sateliti.

Na poziv predsednika programskega sveta Staneta Grande, da bi se predstavniki izvršne oblasti udeležili seje programskega sveta, ki bo čez dva tedna, so se z ministrstva za kulturo odzvali z vabilom članom programskega sveta na sestanek, ki bo naslednji teden potekal v veliki sejni sobi dvorani ministrstva za kulturo. Srečanje bi naj bilo namenjeno predstavitvi pogledov na družbeni in ekonomski položaj RTV Slovenija in izmenjavi stališč, na pogovor pa naj bi prišla tudi predsednik parlamenta Pavle Gantar in vlade Borut Pahor.

Seja programskega sveta bo teden kasneje in vabilo ministrici, ki ga je kot sklep sprejel programski svet na januarski seji, bo - kljub temu neformalnemu pogovoru, če se bodo zanj svetniki odločili - še veljalo.

Dogodka se - po formalni naravi - razlikujeta. Neformalno posvetovanje na ministrstvu, ki je sicer lahko koristno tudi za programski svet, nima formalne narave in poteka zaprtimi vrati, seja programskega sveta pa je čisto uraden in formalen dogodek, ki po tradiciji vedno poteka javno.

Bo vlada Boruta Pahorja nadgradila stiskanje javne RTV?

Ljubljana, 09.02.2009 -  Na januarski seji je programski svet RTV izglasoval krizni programsko poslovni načrt. Razlog za oznako, da gre za krizni načrt poslovanja, je že večkrat predstavilo vodstvo zavoda: država, ki je novinarje, urednike in druge zaposlene na radiu in televiziji uvrstila med javne uslužbence in z zakonom določila poviševanje plač vsem zaposlenim, ni za to zagotovila denarja. Projekt, ki je med javne uslužbence vključil tudi zavod RTV, je uzakonila že vlada Antona Ropa, kakšne bodo plačne spremembe je bilo določeno v času vlade Janeza Janše. Da bodo poskrbeli za finančno izvedljivost reforme, je prejšnji minister za javno upravo Gregor Virant tudi pisno zagotovil vodstvu zavoda. A je vlada to zavezo kasneje pozabila.

Ker je že več let nespremenjen tudi prispevek, ki je temelj za delovanje javnega zavoda in ga vlada z začetkom leta tudi ni povišala in ker se hkrati lahko zgodi, da bodo zaradi finančne krize upadli prihodki iz oglaševanja, lahko javni zavod zaide v resne finančne težave.

Sprejeti varčevalni program pomeni dolgoročno slabši program javne televizije, javnega radija, vseh regionalnih programov, ki nastajajo v okviru zavoda RTV in tudi poslabšanje obveščanja manjšin, ker tudi največji manjšinski mediji delujejo z denarjem javne RTV.

Izjava 13 članov programskega sveta

Skoraj hkrati je skupina članov sveta RTV s posebno izjavo ugotovila, da javna RTV "izgublja bitko s komercialnimi hišami, ker z vrednotami, h katerim jo zavezuje njen nacionalni značaj, ne more dobičkonosno konkurirati njihovim tržno naravnanim projektom, ki nimajo takih omejitev" in pozvala k »razbremenitvi nekulturne komercializacije, v kateri so reklame samo vrh ledene gore - in sicer tako, da preide njeno financiranje na skrb državnega proračuna neodvisno od te ali one vladajoče politične garniture." Podoben projekt vsaj v odnosu do objavljanja reklam, ko govorijo o reformi javne RTV po vzgledu BBC, napoveduje tudi vladna koalicija.

Izjava članov programskega sveta je bila posledica polemike po zahtevi predstavnikov kulturnih organizacij, ki se ponavlja že desetletje, da morajo biti kulturne vsebine uvrščene v najbolj gledane termine informativnih oddaj. Izjava je nekoliko nelogična, javni televiziji in radiu namreč ni treba tekmovati v dobičkonosnosti, kot je znano namreč javnim zavodom ni treba ustvarjati dobička in imajo v tem smislu prednost pred zasebnimi mediji. Dopustnost reklam podrobno ureja zakon in razprave v programskem svetu RTV o tem, ker svet nima pristojnosti spreminjati zakonodaje, niso smiselne. Se je pa mogoče strinjati, da bi se morali zaposleni v javnem zavodu držati ostrih pravil, ki zagotavljajo verodostojnost, katerih spoštovanje je zagotovljeno v informativnem programu, v drugih pa ne.

Kot predsednik ZNP sem vztrajal, da zahteve članov programskega sveta, kako morajo biti strukturirana glavna poročila (ali med njih, denimo, sodi nastop pevskega zbora v Zgornjem Kašlju) pomenijo poseg v avtonomijo informativnih programov, kjer mora biti kriterij za razvrščanje vsebin pomen za širšo javnost in ne zastopanost te ali one skupine v programskem svetu RTV in da so in bodo uredniki odgovorni za te odločitve in tudi za gledanost, ki je pomemben kriterij uspešnosti javnega zavoda, ki lahko denar namesto v izplačilo dividend - v primerjavi s komercialnimi mediji - nalaga v kakovost programov.

Nadaljevanje razprave o finančni stiski RTV Slovenija in zahtevah skupine članov programskega sveta je pričakovati na februarski seji sveta, na katero so povabljeni tudi predstavniki nove vlade.