Je poslanstvo javne RTV res predvsem kultura? |
Ljubljana,
27.04.2009 - Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) z
zaskrbljenostjo spremlja poskuse vladajoče koalicije, da bi si
podredila javno RTV Slovenija. Pozivanje ministrice za kulturo Majde
Širca z govornice državnega zbora, namenjenu predsedniku nadzornega
sveta RTV SLO in vodstvu RTV minuli teden, naj premislijo o
odstopih, ker ne ravnajo v skladu ministričino politiko, kaže na zlorabo pristojnosti in moči predstavnice izvršne oblasti.
Združenje
opozarja, da je v začetku 90-tih let ustavno sodišče z razsodbo ob
podobnem ravnanju politikov, ko so odstavili tedanjega direktorja RTV
Slovenija Žarka Petana, presodilo, da načelo svobode tiska velja tudi
za javno RTV, in s tem omejilo pravice politikov do menjavanja ključnih
posameznikov v javnem zavodu pred izteki mandatov zaradi političnih
razlogov in določilo položaj generalnega direktorja kot posebej pomemben za ohranjanje te svobode.
Ustavno sodišče je takrat med drugim zapisalo:
"Ni si mogoče zamisliti svobode tiska in novinarjev v RTV brez relativne samostojnosti in strokovne neodvisnosti direktorja RTV
v razmerju do nosilcev družbene, ekonomske in politične moči ter do
vsakokratne oblasti, ki so zastopani v Svetu kot organu upravljanja.
Zahtevana neodvisnost je seveda legitimno omejena z načinom izvolitve
direktorja RTV
in z njegovo javno odgovornostjo za opravljanje javne funkcije v javnem
interesu. Vendar morata biti njegova avtonomnost in odgovornost
razvidni in predvidljivi. Te zahteve niso izpolnjene, če je direktorjev
položaj odvisen od vsakokratne sestave organa upravljanja, od
vsakokratne razporeditve politične moči pri "ustanovitelju" zavoda ali
od formalnih sprememb, ki jih ta lahko kadarkoli sprejme glede statusa
zavoda."
Standardov ravnanja, ki jih navajamo po razsodbi ustavnega sodišča, vlade v zadnjem desetletju po »primeru Petan« praviloma niso več kršile.
V
ZNP z začudenjem spremljamo poskuse dela poslancev in predstavnikov
izvršne oblasti, da bi vplivali na delovanje javnega zavoda RTV z
ocenami, da tam premalo denarja namenjajo »kulturi«, da je v programu
tudi sicer premalo kulturnih vsebin, in z obtožbami o domnevni
komercializaciji, navedli pa so tudi nekaj naložb in oddaj, ki so zanje
sporne z vidika racionalnosti trošenja denarja.
Za
skupnost je najpomembnejše poslanstvo javnega zavoda informiranje in
ne »objavljanje kulturnih vsebin«. Pritisk politike, da bi morala javna
televizija predvsem skrbeti za »kulturne vsebine«, je poskus nevarne
redifinicije poslanstva najpomembnejšega javnega medija. Določanje
politikov, kakšne vsebine morajo biti objavljene, pomeni, da druge
vsebine ne bodo objavljene, ali da jim bo posvečene manj skrbi.
Tovrstno ravnanje nikakor ne sodi med pristojnosti, ki jih imata po
ustavni ureditvi vlada ali parlament. Obratno - tovrstno poseganje
politike je nespodobno in škodljivo za javni zavod in skupnost. Združenje
opozarja, da se je tako čas za kulturne vsebine kot sredstva zanje v
javnem zavodu v zadnjih letih poviševal in je za večino slovenske
javnosti, ki javni zavod s prispevki plačuje, dilema kvečjemu, ali si
to res želijo in za to namenjajo naročnino. Podatki o gledanosti ne
potrjujejo pravilnosti tovrstne politike in kažejo na slabo
utemeljenost zahtev, ki jih postavlja ministrica za kulturo, ki vidi
predvsem svoje strankarske interese. Javni zavod ima specializirane
programe, med njimi poseben radijski program, ki so povsem
nekomercialni in jih za zelo ozko skupino elitnih poslušalcev plačujejo
vsi državljani. Dilema je lahko celo obratna: ali ni tovrstnih vsebin
preveč in premalo tistih, ki bi bile namenjene najširšemu krogu
državljanov in dobru celotne skupnosti, ki finančno omogoča delovanje
javnega zavoda. Vsaj
enako pozornost kot »kultura« si zaslužijo tudi zdravstvo, šolstvo,
znanost, gospodarstvo... Razprave na otročji ravni, česa si v tem ali
onem ministrstvu zase na javni televiziji želi več, so za resno
oblast nespodobne.
Podobno
neresno je opletanje s terminom komercializacije, če ni natančno
opredeljeno, kaj ta termin pomeni. Prava zagata javnega zavoda je
namreč lahko izgubljanje publike in ta trend se bo nadaljeval, če bo
obveljalo zahteva ministrstva za kulturo in se bo količina »kulturnih
vsebin« še povečevala. Usmeritev v »nekomercialne« vsebine, če to
razumemo kot vsebine namenjene eliti in ne široki publiki, pomeni
prepuščanje vloge, ki bi jo moral opravljati javni zavod, drugim
medijem in je v konkurenčnem spopadu - celo neposredna - pomoč zasebnim medijem, ki jim politiki ne diktirajo, kakšne vsebine morajo objavljati.
V združenju se čudimo, da se nekoč opozicijski politiki, ko so prevzeli
oblast, ohranili opozicijsko retoriko, ko govorijo o finančnem položaju
zavoda. Retorika, da je za finančne težave, v katerih se bo
najverjetneje letos znašel zavod, kriva sprememba zakona izpred štirih
let in posledično nekajletno nepoviševanje prispevka, je za
predstavnike izvršne oblasti nerodna, od oblasti javnost pričakuje, da
bodo predstavljali točne podatke in ne pravljic, ki jih razveljavi že
prvi pogled v bilance in dejstva.
Zadnja
leta zavod ni imel večjih finančnih težav, v njih pa bi se lahko znašel
letos, ker mu je država lani naložila, da mora bistveno povišati plače
vsem zaposlenim, nova vlada pa je odločila, da denarja, ki ga je
prejšnja vlada za to reformo obljubila in začela nakazovati zavodu, ni
zakonito nameniti za ta namen. Deloma bo to lani povzročeno finančno
zagato rešilo desetodstotno povišanje naročnine, ki ga je vlada
napovedala po opozorilih iz zavoda RTV kakšne bodo posledice. To
povišanje je načrtovala tudi prejšnja vlada.
Ravnanje oblasti, ki z lastnimi odločitvami zavod potisne v finančne težave, ministrica
pa to potem uporabi za prikazovanje, kako sporna bi naj bila zakonodaja
iz preteklosti, je neodgovorno in neresno zlorabljanje javnega zavoda
za strankarske igrice.
Združenje
ministrico poziva, da se namesto z ideološkim bojem, ki je morda
razumljiv v predvolilnem času, začne ukvarjati z realnimi ocenami in
problemi, s čemer lahko koristi ministrstvu, zavodu RTV in javnosti.
Upravni svet
Združenje novinarjev in publicistov
Predsednik
Peter Jančič
Objavljamo prepis razprav v parlamentu o "podfinanciranosti" javne RTV
|
Preberite več ...
|
Ali ministrica novinarskim funkcionarjem "plačuje" predvolilne usluge? |
Ljubljana,
6.4. 2009 - Ministrica za kulturo Majda Širca (Zares) je imenovala
»ekspertno skupino« za pripravo predlogov novel zakona o medijih in
zakona o RTVS. Z ministrstva so pojasnili, da so izbiro opravili po
dveh kriterijih: po strokovnosti in relevantnosti institucij. To
razlago je treba razumeti zelo dobesedno. Del članov komisije so
eminentni strokovnjaki, drug del pa nikakor ne, povečini gre za
posameznike, ki niti formalne visokošolske izobrazbe nimajo, katerih
skupni imenovalec pa je, da so zadnja leta, tudi z zlorabo institucij,
ki jih vodijo, javno podpirali opozicijo, ki je na lanskih volitvah
prevzela oblast. Navijaški odnos so pokazali tudi s
pogostim manipuliranjem z javnim mnenjem, denimo z znamenito peticijo,
ki je - kot smo že večkrat opozorili - vsebovala povsem neresnično
oceno o tem, kdo obvladuje medije v državi. Položaj je bil - ko so v
času kampanje za predsedniške volitve predajali peticijo parlamentu -
natančno obraten od tistega, kar so trdili podpisniki peticije. Za
politike, ki jim je to koristilo, je to morda bila »odlična peticija«,
za novinarje akterje in podpisnike, ki po kodeksu ne smejo lagati
ljudem in morajo popravljati napake, če jih storijo, pa nerodna. So
novinarji ali strankarski vojščaki, ki lažejo skupnosti? In če je
zavajal sam vrh društva novinarjev, bodo ljudje novinarjem bolj ali
manj zaupali, bodo časopise bolj ali manj kupovali, bodo plače boljše
ali slabše, bo delovnih mest več ali manj?
Sklicevanje
na relevantnost posameznih institucij ministrstva za kulturo ni razumen
razlog, da v skupino ekspertov vlada vključi posameznike, ki niti
najosnovnejših pogojev za sodelovanje v resni strokovni razpravi ne
izpolnjujejo. Ministrica bi lahko mirno zahtevala, da društvo
novinarjev (ali tednik Mladina, če je bil to kriterij), sindikat
novinarjev ali časopis Dnevnik najdejo koga, ki mu je uspelo končati
vsaj fakulteto. A se za to - kot je razvidno iz spiska - ni odločila.
Ali ministrica "plačuje" predvolilne usluge? Ali ravna po načelu, ni
važno ali ima izobrazbo, važno je, da je naš in da je bil pred
volitvami priden?
V skupini so Sandra
Bašič Hrvatin, Boris Bergant, Irena Brglez, Cene Grčar, Dejan Jelovac,
Iztok Jurančič, Tanja Kerševan Smokvina, Miran Lesjak, Matej Makarovič,
Marko Milosavljević, Brankica Petković, Marko Prpič, Grega Repovž, Mile
Šetinc, Andraž Teršek, Barbara Verdnik, Jože Vogrinc, Emil Zakonjšek,
Suzana Žilič Fišer in Jurij Žurej.
Objavljamo protest upravnega sveta
Strokovnost brez izobrazbe?
odziv ministrstva,:
"Združenje novinarjev in publicistov je protestiralo Zakaj le?"
odgovor dr. Mateja Makaroviča
odziv ZNP:
"Ministrstvo odgovarja - Zakaj le?"
|
Preberite več ...
|
Ljubljana, 2.3.2009 - Februarsko
srečanje članov programskega in nadzornega sveta RTV s predstavniki
oblasti na kulturnem ministrstvu je bilo predvsem izmenjava mnenj.
Razlog za pogovor, kot smo na tej strani že opozorili, je bil predvsem
denarne vrste. Z reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki jo je
začel že Janez Drnovšek, nadaljeval Anton Rop, izpeljala pa prejšnja
vlada Janeza Janše, se je vsota za plače v javnem zavodu RTV povečala
za kakšno petino. Prejšnja vlada je napovedala, da bo zavodu ta
finančni šok pomagala preživeti in nekaj denarja je bilo tudi že
nakazanega. Po volitvah pa je nova vlada - kar je ministrica za kultura
Majda Širca na zadnjem srečanju povzela - to odločitev spremenila:
pomoč javnemu zavodu, da bi bilo mogoče plačati, kar so politiki
uzakonili v parlamentu, bi bila po njeni oceni nezakonita.
Praktična posledica je
dolgoročno nerodna. Ker plače javni zavod mora izplačevati in ker
dodatnega denarja za to ni, preostane le vzeti tam, kjer je mogoče: pri
stroških programa. To pa pomeni: manj za tiste, ki plačujejo javno RTV.
Drugi javni zavodi podobnih zagat nimajo: tam nezakonitosti, če državni
proračun pomaga pri izvedbi reforme, vlada ni odkrila. Podatki pa
kažejo, da bodo težave zaradi plačne reforme, ker so se od lani povsem
spremenile okoliščine (gospodarska kriza) resne vsaj še v zdravstvenem
sistemu, ki finančno podobno temelji na prispevku.
Programski svet je ministrico za
kulturo januarja povabil na februarsko sejo, da bi bilo o dilemah
mogoče javno govoriti in bi s tem bilo tudi jasno, kakšni so cilji
oblasti in zavoda. Pogovor je na koncu potekal za zaprtimi vrati na
ministrstvu za kulturo; za neka časa sta se ga udeležila tudi premier
Borut Pahor in predsednik parlamenta Pavle Gantar. Glavna
sporočilo je bilo, da bo oblast za evro povišala prispevek za RTV. Po
ocenah finančnikov bo zavod letos s tem lahko nadomestil do polovico
vsote za plačno reformo. A zagata je, ker ni povsem jasno, kdaj se bo
to povišanje zgodilo. Kasneje kot bo - manj bo. Politično gledano je
odločitev za povišanje prispevka pogumna, volivcev ne navduši, pomeni
pa dolgoročno višje prihodke za javni zavod (ne le letos), ki so se
zaradi zamrznjenega prispevka v zadnjih letih realno nižali. A plačna
reforma bo zavodu odnesla več kot bo dodatnega denarja zaradi povišanja
prispevka; ustaviti povišanj plač v zavodu samem, ker so bili dogovori
doseženi na nacionalni ravni, pa v povsem drugačnih ekonomskih
okoliščinah tudi ni mogoče doseči.
|
Preberite več ...
|
Ljubljana, 12.01. 2009 - Z vpisom v sodni register so začele veljati spremembe statuta Dela, sprejete na decembrski skupščini delničarjev: model upravljanja največjega časopisnega podjetja v državi je po teh spremembah enotirni. Praktično to pomeni, da sta v novem petčlanskem upravnem odboru združena dosedanji (praviloma) petčlanski nadzorni svet in nazadnje enočlanska uprava.
Upravni odbor Dela vodi Andrijana Starina Kosem, namestnica predsednice je Mojca Jazbinšek Volk. Izvršni direktorji so Peter Puhan, Mojca Jazbinšek Volk in Darijan Košir.
Predstavniki novinarjev (sindikalna organizacija in aktiv novinarjev) sprememb niso podprli, pomisleki so bili, da spremembe niso dovolj utemeljene, vsebinsko pa, da imajo poslej zaposleni v petčlanskem upravnem odboru enega predstavnika, v petčlanskem nadzornem svetu so imeli prej dva, hkrati pa je bilo nekaj pomislekov med novinarji, ali je modro, da je odgovorni urednik Dela tudi član uprave podjetja.
|
|
|