Združenje novinarjev in publicistov
Poročilo Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) o stanju na področju medijev v Sloveniji v letu 2014 natisni

Stanje na področju medijev se v Sloveniji v letu 2014 glede na leto prej ni bistveno spremenilo. Politični pritiski na medije so se s prihodom nove vlade Mira Cerarja v drugi polovici leta 2014 sicer vsaj navzven nekoliko zmanjšali, se je pa povečal kazenski pregon novinarjev s strani državnega tožilstva.
Pod vlado Alenke Bratušek smo namreč v letu 2013 in v prvi polovici leta 2014 zaznavali okrepljene politične pritiske v večini dnevno-informativnih medijev. Leta 2013 je Bratuškova med drugim sprožila kazenski pregon zoper fotoreporterja Janija Božiča, ker je med fotografiranjem naključno poslikal in objavil njen SMS z mobilnega telefona v času, ko je bila v parlamentu potrjena za predsednico vlade (čestital ji je vidni gospodarstvenik). Pregon se je na prvi stopnji sodni končal februarja 2015, Božič pa je bil obsojen na pet mesecev pogojnega zapora.


V času vladanja Bratuškove v prvi polovici leta 2014 so se zgodili številni drugi politični pritiski na novinarje in medijske hiše. Marca 2014 je tretja največja televizija v državi, Planet TV, v zadnjem hipu s sporeda umaknila dokumentarno oddajo Maske demokracije, ki je govorila o spodleteli demokratizaciji v Sloveniji. To se je zgodilo potem, ko se je predstavnik večinskega lastnika te medijske hiše, grške korporacije Antenna Group, sestal s predsednico vlade Bratuškovo. Na ta način lahko upravičeno sklepamo, da se je prepoved predvajanja oddaje zgodila na podlagi pritiska s strani slovenske vlade.

Kazenski pregoni novinarjev s strani policije in tožilstva
Posebna značilnost zakonske ureditve v Sloveniji je, da lahko tožilstvo preganja novinarje, ki objavijo tajne podatke državnih organov, čeprav je objava v javnem interesu. Januarja 2014 so tako kriminalisti opravili hišno preiskavo pri sodelavcu spletnega medija Politikis.si Dejanu Kalohu. Zanimalo jih je, kje je dobil podatke o tem, da je vrhovno državno tožilstvo na zelo nenavaden način uvedlo obširno finančno preiskavo zoper vodjo opozicije Janeza Janšo.
Prav tako tožilstvo preganja novinarja Mitjo Lomovška, ker naj bi od tožilke Dragice Kotnik pridobil dokument o eni izmed večjih afer v Sloveniji, ko so psi do smrti pogrizli znanega zdravnika, ki naj bi jih spolno zlorabljal. Zaradi objave podatkov tožilstva Lomovšku očita napeljevanje h kaznivemu dejanju.
Prav tako tožilstvo kazensko preganja novinarko Dela Anuško Delić, ker je objavila nekatere tajne podatke Slovenske obveščevalno varnostne službe. Tožilstvo kazensko preganja tudi dva novinarja Dnevnika, in sicer samo zato, ker sta kritično pisala o delu agencije za varstvo konkurence in njenega direktorja Andreja Kraška. Pregon je tožilstvo začelo na predlog Kraška in agencije, kar je svojevrstna anomalija v slovenskem pravnem sistemu. Ta namreč omogoča, da tožilstvo novinarja preganja v imenu državnega organa ali funkcionarja in na stroške davkoplačevalcev. Tudi zaradi tega je ZNP že podal več predlogov za spremembo kazenske zakonodaje  v tem delu.

Izraba javnih organov za obračun z novinarji
V ZNP opažamo, da se državne organe tudi sicer pogosto uporablja za obračune z novinarji. Tako je v letu 2014 postala pravnomočna odločba, s katero je Informacijski pooblaščenec RS z (za slovenske razmere) astronomsko globo v višini 11.600 evrov oglobila opozicijski tednik Demokracija, ker je ta objavil elektronski pogovor med sodnikom Francom Dobrovnikom in  novinarjem provladnega tednika Mladina Igorjem Mekino. Dodatno je informacijski pooblaščenec s 1600 evrov oglobil tudi odgovornega urednika Demokracije in novinarko, ki je napisala prispevek. Pri tem velja spomniti, da je bila dosojena globa glede na prejšnje podobne primere nenavadno visoka. Ker je Demokracija v preteklosti večkrat kritično pisala o informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar, je tako visoko globo mogoče razumeti zgolj kot maščevanje za kritično pisanje.
Svojevrsten  pritisk političnih veljakov na medije predstavlja tudi tožba, ki jo je zoper tednik Demokracija vložila Mestna občina Ljubljana, ker je revija kitično pisala o županu Zoranu Jankoviću in podžupanu Janezu Koželju. Po oceni ZNP gre za poskus utišanja in finančnega izčrpavanja časopisa, ki županu ni naklonjen, pod krinko in na račun občine. Tednik namreč v imenu župana in podžupana toži občina.

Zasebni kazenski pregoni novinarjev in publicistov
V letu 2014 smo bili pogosto priča primerom, ko so visoki politiki in gospodarstveniki ali vidne osebe novinarje kazensko preganjale samo zato, ker so kritično pisali o njihovem delu. Tako je sodišče  letu 2014 na pogojno kazen obsodilo publicista Boštjana M. Turka, ker je v opozicijskem tedniku Reporter pisal o tem, da se je vidni zgodovinar Jože Pirjevec veliko let podpisoval z italijansko obliko svojega imena in priimka, kljub temu da se v javnosti pogosto predstavlja kot slovenski domoljub.

Nekdanja načelnika Službe državne varnosti v nekdanjem komunističnem sistemu Janez Zemljarič in Silvo Gorenc kazensko preganja novinarja in fotografa revije Reporter Igorja Kršinarja in Primoža Lavreta, ker je revija pisala o umorih, ki jih je Služba državne varnosti izvajala nad emigranti. Preganjata ju kljub temu, da je revija članek pripravila na podlagi dokumentov iz Arhiva RS in na podlagi dokumentov, ki jih je na novinarski konferenci predstavil raziskovalec arhivov Roman Leljak.
Zemljarič je januarja 2014 tudi fizično napadel novinarsko ekipo televizije POP TV, ki ga je želela povprašati o umorih Službe državne varnosti in njegovi vpletenosti vanje.
Je pa sodišče zavrnilo kazenski pregon nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal. Ta je tožila kolumnistko Reporterja Majo Sunčič, ker je ta kritično pisala o njenem delu.

Delovnopravni položaj novinarjev še vedno slab
V letu 2014 se je socialni in delovnopravni položaj novinarjev samo še poslabšal. Tako smo bili še naprej priča praksi iz preteklih let, ko mediji novinarjev ne želijo zaposliti in jih silijo, da postanejo samostojni podjetniki. Ti pa nato kot samostojni podjetniki zanje opravljajo isto delo, kot so ga pred tem. Pri tem se jim honorar ne zviša ali pa se zviša le toliko, da si  lahko novinarji kot samostojni podjetniki plačujejo minimalne socialne prispevke. S tem mediji breme redne zaposlitve prenesejo na samega novinarja. Pogosta je tudi praksa, ko novinar več let dela pri mediju, ta pa ga kljub temu ne želi zaposliti, čeprav bi ga po zakonu moral, saj ima takšno delo vse znake redne zaposlitve.
Še dodatno se je zaostril položaj novinarjev, ki delajo preko avtorskih pogodb. Vlada je namreč januarja 2014 enormno obdavčila avtorske honorarje, medijske hiše pa so povišan davek enostavno prenesle na novinarja, ki na ta račun dobi nižji honorar.

Nepluralnost slovenskega medijskega prostora ostaja problem
Eden največjih problemov slovenskega medijskega prostora je še vedno njegova nepluralnost. Med mediji v veliki večini še vedno prevladujejo mediji z levim svetovnonazorskim prepričanjem, kar je še posebej problematično v Sloveniji, kjer so na oblasti večinoma leve vlade. Te so tako brez ustreznega medijskega nadzora. Pojavljajo se celo takšni ekstremi, kot se je denimo zgodil v začetku marca 2015, ko je pred DZ potekal shod proti uzakoniti možnosti posvajanja otrok s stani istospolnih. Takrat je četrta največja televizija (Kanal A) v stilu kakšne severnokorejske televizije poročala, da se je na shodu zbralo samo 100 ljudi, čeprav je bilo na shodu po ocenah policije okoli 3000 ljudi, gledalcem pa se za to ni niti opravičila.
Provladni so tudi vsi resni dnevni splošno informativni tiskani mediji, večina splošno informativnih medijskih portalov, radijev in televizij. Se pa na področju televizij in spletnih portalov stanje izboljšuje, saj zaradi vse večje komercializacije mediji vse bolj kot ideološki sledijo tržni logiki.
Že vsa leta je zaznati tudi pomanjkanje raziskav o uravnoteženosti glavnih slovenskih medijev in slovenskega medijskega prostora. Fakulteta za družbene vede, kjer poteka študijski program novinarstvo, omenjenih anket ne izvaja, čeprav bi bila kot inštitucija, na kateri študira velik del novinarjev, prva poklicana k temu. Morda ji takšen položaj celo ustreza, saj bi raziskave verjetno pokazale, da je večji del glavnih medijih neuravnotežen, kar je verjetno tudi posledica slabega dela omenjene fakultete.

Upravni obor ZNP, 27. marec 2015

 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.