Združenje novinarjev in publicistov
Podeljena Častna Meškova priznanja za leto 2016

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je sinoči, 1. marca 2017, podelilo Častna priznanja Boruta Meška za leto 2016. Priznanja so prejeli: dr. Boris Pahor (za življenjski prispevek pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti), dr. Valentin Areh (za izstopajoče dosežke na področju dokumentarnega filma) in Martin Brecelj (za pomemben prispevek pri razkrivanju slovenske polpretekle zgodovine).

alt

Borisu Pahorju je bilo priznanje podeljeno na domu v Trstu, 23. februarja 2017.

Obrazložitve priznanj:


Boris Pahor

Akademik Boris Pahor je eden od Slovencev, ki so zelo pomembno oblikovali celoten slovenski kulturni in družbeni prostor. Veliki pisatelj in mislec je v zadnjih letih tudi v slovenskih medijih dobil več prostora. A vendar se težko znebimo pomisleka, da ga je osrednja Slovenija spoznala šele, ko so mu priznanje dali v Parizu.

Ob njegovem bogatem leposlovnem opusu, izjemni življenjski zgodbi antifašista, ki je preživel fašizem in koncentracijsko taborišče, in mnogih prodornih mislih o slovenski politiki, državi in družbi pa skorajda pozabljamo na njegove zasluge za slovensko demokracijo.

Kot je povedal, je 24 let z ženino pomočjo izdajal revijo Zaliv. S tem se je upiral »nadaljevanju fašistične mentalitete v razmerju do slovenskega prebivalstva v Italiji« in hkrati zavzemal za »odklon od komunistične vladavine«. Revija je z eseji, polemikami in dnevniki razbijala enoumje in ustvarjala prostor svobodnega medijskega prostora. Boris Pahor je skupaj z Alojzem Rebulo objavil intervju z Edvardom Kocbekom, ki je tako prvič povedal za povojne izvensodne poboje. Ta zapis je eden od temeljev slovenske demokracije, saj je tako razburkal deželo pod Triglavom, da so oblasti prepovedale tako Zaliv kot vstop Borisa Pahorja v državo. V zaporu pa sta posledično pristala Viktor Blažič in Franc Miklavčič. Tema povojnih pobojev je med slovenskimi intelektualci postala vroča tema, ki se ni ohladila vse do uvedbe demokracije in osamosvojitve. Bila je rdeča nit vseh prizadevanj Slovencev za demokracijo in samostojnost.

Pahor je dolgo prepričeval Kocbeka, naj javno pove za poboje. Intervju je nastajal kar pet let. Boris Pahor je vedel, da brez pluralizma ni napredka. Kot človek dejanj pa ni ostal tiho kot mnogi drugi intelektualci, ampak se je za pluralizem tudi dejavno zavzemal. Ne brez nevarnosti, saj je jugoslovanska tajna policija (t. i. Udba) v Trstu aktivno delovala. Večkrat je tajno preiskovala tudi pri Pahorju.

V Sloveniji se o reviji Zaliv še danes ne ve veliko. Celo Wikipedija ugotavlja, da se »delež revije za razvoj slovenske demokracije premalo omenja«.

Boris Pahor ni le izjemen pisatelj in mislec, ampak eden od ustvarjalcev demokratične in samostojne Slovenije. Glasnik medijske svobode.

Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) je zato v veliko čast Borisu Pahorju podeliti Častno priznanje Boruta Meška za življenjsko delo pri uveljavljanju svobode govora, demokracije in narodne zavesti.

Valentin Areh

Novinar in urednik na Televiziji Slovenija Valentin Areh je zaključil študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi magistriral iz socioloških znanosti z nalogo Sociološki vidiki ameriških volitev leta 2000. Doktoriral je na Fakulteti za državne in evropske študije iz managementa kakovosti v državni upravi. Njegovo pot vojnega dopisnika je zaznamovalo služenje vojaškega roka v Kninski krajini in na vojaškem letališču pri Bihaču v letih 1990- 1991, v zadnji generaciji Slovencev, ki so služili v jugoslovanski armadi. To je bil čas začetka upora Srbov proti hrvaškim oblastem, Areh pa se je junija 1991 uprl agresiji zoper svojo domovino. Ob začetku vojne za Slovenijo je iz jugoslovanske armade prebegnil k Teritorialni obrambi, za sodelovanje pri obrambi Slovenije je bil odlikovan z značko Zvest domovini.

Z novinarstvom se ukvarja od leta 1991, ko je poročal za časnik Slovenec in Revijo Obramba iz vojne na Hrvaškem, nato iz vojne v Bosni in Hercegovini. Od leta 1996 do 1998 je za POP TV poročal iz spopadov med Palestinci in Izraelci, od 1998 do 1999 pa je v času vojne na Kosovu delal za POP TV, CNN, Media Set in Italia Uno. Bil je edini slovenski novinar in eden od redkih tujih novinarjev, ki je s Kosova poročal tudi v času napadov Nata na Jugoslavijo leta 1999 in leta 2000 iz Čečenije, ko je potekala druga čečenska vojna. Leta 2001 je poročal iz kratke vojne v Makedoniji, nato pa še iz vojne v Afganistanu, kjer je delal za POP TV, Associated Press Televison News, Italia Uno, National Geographic TV in Discovery Channel. Kot snemalec Associated Press v Afganistanu je bil del ekipe, ki je za svoje delo dobila najvišje priznanje Award for Excellence v konkurenci 232-ih mednarodnih televizijskih ekip. V času ameriškega napada na Afganistan je bil poleg Simona Pavlina, snemalca POP TV, edini slovenski novinar v tej državi. Bil je tudi edini slovenski novinar, ki je poročal s prvih bojnih črt v Iraku leta 2003, v času napada koalicije pod vodstvom ZDA zoper režim Sadama Huseina. Deloval je kot predavatelj za Dart Center Europe, mednarodno organizacijo, ki novinarjem pomaga pri poročanju o travmatičnih dogodkih in soočanju s posttravmatskim sindromom. Od leta 2007 je bil urednik oddaje 24 ur Zvečer na Pop Tv, leta 2010 pa je prestopil na TV Slovenija. Na nacionalni televiziji je objavil vrsto odmevnih dokumentarnih filmov. V filmu o Srebrenici iz leta 2015 je objavil srhljiva pričevanja tistih, ki so ušli iz brezen, v katerih je končalo na tisoče pobitih Bošnjakov. Leta 2016 je objavil film z naslovom Skrivni načrti Radovana Karadžića, v katerem so bili prvič objavljeni tajni posnetki pogovorov Karadžića z Miloševićem in poveljniki JLA, ki so načrtovali in izvedli etnično čiščenje v Bosni in Hercegovini. Film je doživel izjemen odziv zlasti v BiH, kjer si ga je ogledalo več deset tisoč gledalcev, o njem pa so veliko poročali tudi bosanski mediji. V lanskem letu je objavil odmeven dokumentarni film o JLA, v katerem je razkril počelo in neslaven propad vojske komunistične Jugoslavije ob razpadu države. Areh se je v svojih dokumentarnih delih o tragediji v Srebrenici in o odgovornosti Radavana Karadžića izkazal z poglobljenim razumevanjem obravnavane teme. Podobno je bilo ob dokumentarcu o JLA, le da se je tu znašel pod plazom napadov določenih političnih grupacij, ki jih moti avtorska kritika komunističnega režima in njegove vojske. Predvsem zato, ker so se v njem znašli tudi nekateri slovenski partijski veljaki iz časov nekdanje Jugoslavije in njihova neslavna vloga zoper slovensko demokratizacijo in osamosvojitev. Napadi na film so predvsem pokazatelj kako močni in vplivni skušajo biti nosilci nekdanjega nedemokratičnega režima.

Areh je tudi avtor več knjig: Afganistan: zgodbe vojnega dopisnika iz leta 2002, dve leti zatem pa je objavil dela Sadam Husein al Tikriti, Kri v puščavskem pesku in Strukturalna analiza elektorskih volitev. Zanj lahko rečemo, da je poleg drugega obsežnega novinarskega dela slovenski vojni dopisnik z največ izkušnjami iz različnih bojišč, ki je v imenu verodostojnega poročanja z vojnih območij večkrat tvegal tudi življenje.

Martin Brecelj

V Buenos Airesu rojeni filozof in zamejski javni delavec Martin Brecelj (1953) se je že kot dolgoletni novinar in urednik na tržaškem Primorskem dnevniku podrobno zanimal za dogodek, ki ga je izčrpno zgodovinsko raziskal, leta 2016 pa rezultate svojega dela javnosti predstavil v knjigi Anatomija političnega zločina, ki je izšla pri Založbi Mladika.

Brecelj je preučil številne arhivske dokumente in osebna pričevanja o umoru mladih zakoncev dr. Stanka Vuka in Danice Tomažič ter njunega znanca iz Ljubljane dr. Draga Zajca marca 1944 v Trstu. Dogodek je desetletja buril duhove, saj njegove okoliščine nikoli niso bile pojasnjene. Breclja so gnale nasprotujoče si ugotovitve preiskovalnega sodnika, ki je menil, da je šlo za rop, izsledki policijske preiskave, ki so to ugotovitev demantirali, in politično nastrojene javne izjave po dogodku.

Avtor v prvem delu knjige predstavi izsledke policijske in sodne preiskave, predstavi življenje žrtev in odziv javnosti na zločin. V drugem delu kritično pretresa dozdajšnjo najbolj razširjeno razlago, da so umor zagrešili nasprotniki Osvobodilne fronte (OF), torej slovenski četniki ali domobranci, v tretjem delu pa prek obsežnega arhivskega gradiva iz fondov Komunistične partije Slovenije (KPS), OF in Varnostno-obveščevalne službe (VOS), medijskih objav ter osebnih pričevanj postreže z rekonstrukcijo dogodka, v skladu s katero so trojico umorili pripadniki VOS.

Brecelj ugotavlja, da so komunisti umor izvršili zato, ker so se žrtve pripravljale na odhod v partizane. Navaja, da bi lahko zlasti Vukov vstop v OF »načel politični monopol KPS nad osvobodilnim gibanjem, saj bi z njim prišel v partizane politično ambiciozen človek, ki je užival široko podporo v krščansko-socialnih krogih na Primorskem in ki si ni pomišljal odpirati občutljivih vprašanj, kakor je bila likvidacija 14 Cerkljanov na začetku februarja 1944, po krivem obsojenih, da so izdali partijsko šolo v Cerknem. To pa se je očitno križalo s komunističnim načrtom revolucionarnega prevzema oblasti«.

Knjigo poleg predstavljenega obsežnega arhivskega gradiva – policijskih zapisnikov, skic, poročil, fotografij – odlikuje poglobljeno avtorjevo razumevanje tistega časa, odnosov in okoliščin, v katerih je bil umor izveden, ter sinteza, ki pomembno osvetljuje dogodek, način delovanja vpletenih in takratnega političnega sistema.

Posebno priznanje za opravljeno zgodovinsko raziskovalno delo sta Breclju izrekla zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Renato Podbersič. Da gre za pomembno delo, na poseben način dokazuje tudi dejstvo, da je objava sicer vzbudila veliko časopisnih polemik, vsebini knjige pa nihče iz strokovne javnosti ni nasprotoval.

Kot je avtor Martin Brecelj dejal v pogovoru za tednik Novi glas, je za preseganje razdora, ki je nastal v slovenski polpretekli zgodovini, potrebna "temeljita in pogumna raziskava naše preteklosti". To je sam naredil s knjigo, ki jo lahko imamo za odličen primer raziskovalnega novinarstva in zgodovinsko raziskavo hkrati.

Zato je Združenju novinarjev in publicistov v veliko čast Martinu Breclju podeliti Častno priznanje Boruta Meška za pomemben prispevek pri razkrivanju slovenske polpretekle zgodovine.

 
facebook

twitter

Aktualno

Vabilo

Vabljeni k ogledu pogovorov s slovenskimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki jih bo v živo prenašal www.euportal.siPogovori bodo potekali v torek, 2. 2., med 15.30 in 17.30, in v sredo, 3. 2.,  med 17.00 in 18.30.

 
Gregor Knafeljc, stara zgodba
Mnogi novinarji glasno protestirajo, ker je novi odgovorni urednik tiskovni predstavnik podjetja brez ene same izkušnje iz novinarstva. Seveda je to sprenevedanje. V slovenskem medijskem prostoru je bilo podobnih nastavitev s strani kapitala (beri: politike) že nič koliko. Tu izkušnja manj ali več ni pomenila praktično nič. Še več, mnogi izkušeni novinarji in uredniki, ki so postali odgovorni uredniki, so bili povsem nesposobni. Da je to res vidimo njihove rezultate - naklade in branosti so zaradi nesposobnega vodenja tako padle, da se nekateri mediji ne bodo nikoli več pobrali. Mnogi zato životarijo in odpuščajo, nekateri pa bodo celo povsem propadli.
Preberite več ...
 
Kazenski pregon zoper novinarja Kršinarja

Vabimo vas k spremljanju kazenskega postopka zoper novinarja Reporterja Igorja Kršinarja in fotografa Primoža Lavreta zaradi domnevne razžalitve nekdanjega načelnika jugoslovanske Udbe Silva Gorenca. Predobravnavni narok v zadevi bo potekal v četrtek, 13. novembra, ob 12.30 uri na okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je natanko mesec dni potem, ko sta se morala novinar in fotograf zaradi podobnega postopka zglasiti na sodišču na pobudo zasebnega tožilca, nekdanjega načelnika slovenske Udbe Janeza Zemljariča.

Preberite več ...
 
© 2007 Združenje novinarjev in publicistov.
Izdelava spletne strani: Alteralis, Matej Puntar s.p.
Vaš brskalnik ne podpira CSS-a.