Združenje novinarjev in
publicistov zavrača javni poziv Društva novinarjev Slovenije (DNS)
in Sindikata novinarjev, v katerem ta od generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja zahtevata, da
novinarki Mirjam Muženič zagotovi vrnitev na delovno mesto
dopisnice iz Trsta. Kot je znano, je Muženičeva kandidirala na
listi ene od političnih strank za evropsko poslanko, vendar ni bila
izvoljena, zdaj pa želi v okviru informativnega programa še naprej
poročati tudi o slovenski notranji in zamejski politiki ter odnosih
med njima.
Trditve
Društva novinarjev in Sindikata novinarjev, da gre v primeru
novinarke Muženičeve za kršenje njenih ustavnih in osebnostnih
pravic, nikakor niso utemeljene. Prav strogo ločevanje oziroma
preprečevanje kopičenja in podvajanja etično nezdružljivih
funkcij, ki niso v skladu z ustavno vlogo tiska in elektronskih
medijev, so osnovne značilnosti profesionalnega novinarstva v
parlamentarnih ustavnih ureditvah. V tem smislu si profesionalne
novinarske organizacije prizadevajo za odpravljanje vseh dvomov v
delo novinarjev in javnih občil kot nepristranskih virov
informiranja in oblikovanja javnega mnenja. Profesionalni novinarski
kodeksi v teh deželah načelo ločevanja poklicnega novinarskega dela z delom v političnih strankah še posebej poudarjajo.
V
primeru Nemčije denimo veljajo smernice Medijskega kodeksa
(Pressekodex
Richtlinien), v skladu s
katerimi novinarji in izdajatelji medijev ne morejo opravljati
dejavnosti, zaradi katerih bi bila verodostojnost medija, za
katerega delajo, vprašljiva. V skladu s temi smernicami funkcija
poklicnega novinarja ni združljiva z delom v vladnih in drugih
oblastnih organih, političnih strankah in tudi v gospodarskih družbah.
Nemški medijski kodeks predvideva, da vsi udeleženci dosledno upoštevajo ločitev teh funkcij. V nasprotnem primeru novinarji in
izdajatelji medijev škodijo ugledu novinarstva in lastnega medija,
ki je zavezan načelu posredovanja verodostojnih in nepristranskih
informacij.
Ta prizadevanja bi še posebej morala biti cilj
novinarskih organizacij in medijskih hiš v Sloveniji, če želijo
opravljati vlogo, zaradi katere so bila ustanovljena, ne pa ravno
nasprotno - z aktivnim podpiranjem nezdružljivosti novinarskega dela
s strankarskim delovanjem, kar je z vidika profesionalne novinarske
etike izjemno škodljivo za ugled novinarskega poklica.
Tudi etični kodeks ameriškega Združenja profesionalnih novinarjev (SPJ) - po katerem se je pri oblikovanju svojega kodeksa zgledovalo
tudi Društvo novinarjev Slovenije - določa, da se mora novinar izogibati
konfliktom interesov, tako dejanskim kot tudi navideznim ("avoid
conflicts of interest, real or perceived"), med drugim se mora
izogibati tudi politični vpletenosti ("shun political
involvement"). Novinarka Muženičeva se namreč s kandidaturo
za evropsko poslanko ni le vpletla v politiko, ampak je postala njena
izpostavljena akterka.
Združenje
novinarjev in publicistov ob tem opozarja tudi na dosedanjo prakso na
nacionalni RTV, ko novinarji, ki so se aktivno udejstvovali v
politiki, nekaj časa niso
mogli poročati o politiki. Zaskrbljujoče je, da Društvo novinarjev
Slovenija in njegov sindikat s svojim pozivom skušata znižati standarde, ki so se na RTV
uveljavili že leta 1996, ko so novinarji - kljub želji nekdanjih
poslancev, ki so izstopili iz novinarstva - preprečili, da bi se v
informativni program vrnili novinarji, ki so se odločili za vstop v
politiko.
V kolikor bi omenjena novinarka še naprej ostala na
dosedanjem delovnem mestu, bi šlo za konflikt interesov in grobo
kršenje etičnega kodeksa profesionalnih novinarjev, hkrati pa bi
nakazovalo, da je aktivno strankarsko udejstvovanje zaposlenih
novinarjev sprejemljivo za javni zavod RTV Slovenija. Združenje
novinarjev in publicistov zato predlaga vodstvu RTV, da novinarki
Muženičevi za določeno
časovno obdobje ponudi
zaposlitev na delovnem mestu, kjer ne bo prihajalo do konflikta
interesov, povezanega z njenim delom v informativnem programu in
delovanjem v okviru ene izmed političnih strank.
Upravni svet Združenja
novinarjev in publicistov
|